Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ho (93-117)

93.      homêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Homerja: radoživost homerskega človeka / homerski jezik, spev / homerska preprostost // knjiž., ekspr. zelo velik, ogromen: opravil je homersko delo / zaslišal se je homerski smeh hrupen, sproščen ♪
94.      homilét  -a m (ẹ̑) strokovnjak za homiletiko ♪
95.      homilétičen  -čna -o (ẹ́) pridevnik od homiletika: homiletične vaje ♪
96.      homilétika  -e ž (ẹ́) rel. nauk o cerkvenem govorništvu: profesor homiletike ♪
97.      homilíja  tudi homílija -e ž (ȋ; í) rel. govor z razlago svetopisemskega besedila: nedeljska homilija ♪
98.      hominíd  -a m (ȋ) nav. mn., antr. človek in človekovi predniki ter njegovi izumrli najožji sorodniki; človečnjak ♪
99.      homo...  prvi del zloženk nanašajoč se na enak, podoben: homofonija, homologen ♪
100.      homofón  -a -o prid. (ọ̑) muz. homofonski: homofona glasba ♪
101.      homofoníja  -e ž (ȋ) muz. večglasje z eno poudarjeno melodijo, ki so ji drugi glasovi harmonična spremljava: skladba v homofoniji ♪
102.      homofónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na homofonijo: homofonska skladba / homofonski zvok ♪
103.      homogén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je enakih, istovrstnih sestavin; enovit, enoten: homogena snov, zmes / homogena struktura kamnine / homogeno prebivalstvo // ki ima sestavne dele trdno povezane med seboj: homogen vojaški blok; homogena delovna organizacija / narod kot homogena celota / homogena tekmovalna ekipa ◊ elektr. homogeno (električno, magnetno) polje polje, katerega jakost in smer sta v vseh točkah enaka; mat. homogena algebrajska enačba enačba, v kateri so vsi členi iste stopnje homogéno prisl.: delati homogeno; zelo homogeno so nastopali ♪
104.      homogenizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati homogeno: homogenizirati snov ♦ agr. homogenizirati mleko povzročati, delati, da je maščoba enakomerno porazdeljena po vsej tekočini; metal. homogenizirati jeklo s toplotno obdelavo dosegati enakomerno sestavo in kristalno strukturo homogenizíran -a -o: homogenizirano mleko ♪
105.      homogénost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost homogenega: homogenost kovine; homogenost gozdnega sestoja / homogenost ansambla, ekipe / nacionalna homogenost ♪
106.      homológen  -gna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na homologijo; istoroden, istoizvoren: homologen pojav ◊ biol. homologni organi organi istega nastanka in iste zgradbe, a z različnimi funkcijami; geom. homologni stranici stranici, ki imata glede na okolje enako lego; kem. homologna spojina vsaka od spojin homologne vrste; homologna vrsta vrsta podobnih spojin, ki se med seboj razlikujejo samo po tem, da ima vsaka naslednja po eno določeno atomsko skupino več v verigasti molekuli ♪
107.      homologíja  -e ž (ȋ) knjiž. enakost med pojavi glede na nastanek in zgradbo, istorodnost: ugotoviti homologijo ♪
108.      homoním  -a m (ȋ) lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen, enakozvočnica ♪
109.      homonímen  -mna -o (ȋ) pridevnik od homonim: homonimna raba besed ♪
110.      hómo sápiens  hómo sápiensa m (ọ̑-ȃ) antr. človek od zadnje poledenitve dalje ♪
111.      homoseksuálec  -lca m (ȃ) kdor čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola ♪
112.      homoseksuálen  -lna -o prid. (ȃ) spolno nagnjen do oseb istega spola: homoseksualen moški / homoseksualen odnos ♪
113.      homoseksuálnost  -i ž (ȃ) spolna nagnjenost do oseb istega spola: bil je obremenjen s homoseksualnostjo ♪
114.      homòt  -ôta m (ȍ ó) zastar. goščava, ščavje: gost vodni homot ♪
115.      homotáti  -ám nedov. (á ȃ) star. motati, mešati: homotati konjem grivo / otroci so se homotali med odraslimi / kaj se mu homota po glavi ♪
116.      homotétičen  -čna -o prid. (ẹ́) geom. podoben v perspektivni legi: homotetični lik; homotetična figura ♪
117.      homotípen  -pna -o prid. (ȋ) biol., v zvezi homotipni organ vsak od dveh zrcalno enakih organov desno in levo v telesu ♪

   1 18 43 68 93 118 143 168 193 218