Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ho (818-842)
- strahoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor koga strahuje: odkriti nočne strahovalce in napadalce / ekspr. otrok je pravi strahovalec v družini uveljavlja svojo voljo ♪
- strahoválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se strahuje: strahovalni ukrepi okupatorja / strahovalne metode v vzgoji ♪
- strahoválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od strahovalec: strahovalka otrok ♪
- strahovánje -a s (ȃ) glagolnik od strahovati: s strahovanjem odvrniti prebivalstvo od sovražnih dejanj; strahovanje in mučenje ♪
- strahováti -újem nedov. (á ȗ) 1. z grožnjami, s silo dosegati, da se kdo boji: vojaki so ropali in strahovali ljudi; strahovati otroke s palico / z gradu so strahovali vso okolico // z vplivom, ravnanjem dosegati, da si kdo ne upa ravnati v skladu s svojimi željami: hči je strahovala očeta; strahovati sodelavce / ekspr. s svojimi muhami strahuje vse 2. star. bati se: strahoval je za službo; strahoval je, da bi se doma medtem kaj hudega zgodilo strahován -a -o: strahovani otroci; strahovano in teptano ljudstvo ♪
- strahóven tudi stráhoven -vna -o prid. (ọ̄; ȃ) knjiž. nanašajoč se na strah: strahovno vzdušje / redko strahovno dejanje strašno ♪
- strahovít -a -o prid. (ȋ) ekspr. 1. ki ima strah vzbujajoče lastnosti: začel se je strahovit boj; strahovita nesreča, smrt 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: znajti se v strahoviti stiski; strahovito pomanjkanje / strahovit smrad; strahovita vročina / začutil je strahovit udarec zelo močen strahovíto prisl.: strahovito se je razjezil; strahovito privlačna ženska; strahovito razdejano mesto ♪
- strahovláda -e ž (ȃ) oblast, ki temelji na strahovanju, nasilju: vpeljati strahovlado; obdobje strahovlade; pren. strahovlada meščanske dramatike ∙ strahovlada fašistov se je stopnjevala teror, nasilje ♪
- súho -ega s (ȗ) knjiž. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; kopno: morje in suho; promet po morju in po suhem ∙ ekspr. življenje ga je postavilo na suho kljub prizadevanju, trudu se njegove želje po boljšem, srečnejšem življenju niso uresničile; nezavestnega so potegnili na suho na breg, na obalo; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo; prim. suh ♪
- suho... prvi del zloženk nanašajoč se na suh: suholičen, suhomesen, suhopetec, suhorobar, suhorok, suhozemski ♪
- suhôba -e ž (ó) redko suhota, suhost: vlažnost in suhoba ♪
- suhôben -bna -o prid. (ó ō) redko suh, suhoten: suhobna zemlja ♪
- suhocvétnica -e ž (ẹ̑) vrtn. cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; suha roža: šopek suhocvetnic ♪
- suhomêsen -sna -o prid. (é) v zvezi suhomesni izdelki izdelki iz suhega ali prekajenega mesa: prodajati suhomesne izdelke ♪
- suhomrázica -e ž (ȃ) star. mraz brez snega: suhomrazica je uničila ozimino ♪
- suhopáren -rna -o prid. (á ā) ekspr. pust, dolgočasen: podatki so suhoparni, vendar poučni; suhoparno poročilo, predavanje / suhoparen človek; ne bodi tako suhoparen suhopárno prisl.: suhoparno pripovedovati ♪
- suhopárnež -a m (ȃ) ekspr. pust, dolgočasen človek: nerad je poslušal tega suhoparneža ♪
- suhopárnost -i ž (á) ekspr. pustost, dolgočasnost: suhoparnost statistike / ni se zanimal za matematiko in podobne suhoparnosti ♪
- suhopét in suhopèt -éta -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ekspr. ki ima suhe noge: velik suhopet fant ♪
- suhopétec -tca m (ẹ̑) ekspr. kdor ima suhe noge: kdo pa je tisti suhopetec ♪
- súhor -ja m (ȗ) knjiž., redko prepečenec: jesti suhor ♦ gastr. manjše posušene rezine kruha, povaljane v sladkorju ali cimetu ♪
- suhoréber in suhorêber -bra -o prid. (ẹ̑; ȇ) star. ki se mu zaradi suhosti vidijo rebra: suhoreber konj / tisti suhorebri fant ♪
- suhorítec -tca m (ȋ) nizko kdor ima suho zadnjico ♪
- suhoróbar -ja m (ọ̑) izdelovalec ali prodajalec suhe robe: kupiti pri suhorobarju valjar in kuhalnice; spreten suhorobar / ribniški suhorobarji ♪
- suhoróbarski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na suhorobarje ali suhorobarstvo: suhorobarski izdelki / suhorobarska obrt, tradicija ♪
693 718 743 768 793 818 843 868 893 918