Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ho (801-825)

801.      strahopét  in strahopèt -éta -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) star. strahopeten: strahopet človek; obšla ga je groza, čeprav ni bil strahopet ♪
802.      strahopétec  -tca m (ẹ̑) ekspr. strahopeten človek: ni marala takega strahopetca; ozmerjati ubežnike s strahopetci / kot nagovor kam bežiš, strahopetec ♪
803.      strahopéten  -tna -o prid., strahopétnejši (ẹ́ ẹ̄) ki mu manjka poguma, odločnosti: strahopeten človek, voznik; bil je preveč strahopeten, da bi se uprl // ki izraža strah, bojazen: strahopetno dejanje, ravnanje strahopétno prisl.: strahopetno ravnati, zbežati ♪
804.      strahopétka  -e ž (ẹ̑) ekspr. strahopetna ženska: bila je prevelika strahopetka, da bi mu pomagala ♪
805.      strahopetljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. strahopeten: obhajale so ga čudne slutnje, čeprav ni bil strahopetljiv ♪
806.      strahopétnež  -a m (ẹ̑) ekspr. strahopeten človek: očitali so mu, da je velik strahopetnež in slabič ♪
807.      strahopétnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. strahopetna ženska: bila bi strahopetnica, če ne bi sprejela povabila ♪
808.      strahopétnik  -a m (ẹ̑) ekspr. strahopeten človek: umik strahopetnikov in omahljivcev ♪
809.      strahopétnost  -i ž (ẹ́) lastnost strahopetnega človeka: zavedati se strahopetnosti; očitati komu strahopetnost; storiti kaj iz strahopetnosti / strahopetnost dejanja ♪
810.      strahopétstvo  -a s (ẹ̑) strahopetnost: pokazati svoje strahopetstvo; strahopetstvo tovarišev / sramovati se strahopetstev strahopetnih dejanj ♪
811.      strahopezdljív  -a -o [pǝz] prid. (ȋ í) vulg. strahopeten, bojazljiv: strahopezdljiv čuvaj; biti strahopezdljiv ♪
812.      strahopezdljívec  -vca [pǝz] m (ȋ) vulg. strahopeten, bojazljiv človek: bil je ničvreden strahopezdljivec ♪
813.      strahopezdljívost  -i [pǝz] ž (í) vulg. strahopetnost, bojazljivost: obdolžiti koga strahopezdljivosti; strahopezdljivost pogajalcev ♪
814.      stráhospoštovánje  -a s (ȃ-ȃ) ekspr. spoštovanje iz strahu: izkazovati komu strahospoštovanje; vzgajati otroke v strahospoštovanju do starejših / papirnati zmaji niso vzbujali pretiranega strahospoštovanja občudovanja ♪
815.      strahôta  -e ž (ó) 1. kar povzroča strah, hudo trpljenje: preživeti vojne strahote; videl je strahote koncentracijskega taborišča / ekspr. narediti konec strahotam 2. značilnost strašnega, hudega: pozabiti strahoto dneva; opisal je strahoto prestanih muk 3. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: bil je tak, da ga je bilo strahota pogledati; strahota je pomisliti, da bi se to res zgodilo; strahota je, da ga ni mogoče pregovoriti 4. v medmetni rabi izraža zgražanje, ogorčenje: strahota, takega ravnanja pa nisem pričakoval ● redko obšla jo je strahota pred samo seboj strah ♪
816.      strahôten  -tna -o prid., strahôtnejši (ó) ekspr. 1. ki ima strah vzbujajoče lastnosti: strahoten prizor; strahoten zločin / strahotna tišina zelo neprijetna; sprijazniti se s strahotno resničnostjo neprijetno, težko 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: strahoten mraz, vihar; trpela je strahotne muke / sovražnik je imel strahotne izgube zelo velike / to je povzročilo strahoten škandal strahôtno prisl.: v zaporu so ga strahotno mučili; sinova smrt je strahotno prizadela starše; strahotno bled, začuden; v tem boju je bil strahotno sam ♪
817.      strahôtnost  -i ž (ó) ekspr. značilnost strahotnega: opisovati strahotnost nesreče / zavedati se strahotnosti posledic / odkrivati strahotnost življenja ♪
818.      strahoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor koga strahuje: odkriti nočne strahovalce in napadalce / ekspr. otrok je pravi strahovalec v družini uveljavlja svojo voljo ♪
819.      strahoválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se strahuje: strahovalni ukrepi okupatorja / strahovalne metode v vzgoji ♪
820.      strahoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od strahovalec: strahovalka otrok ♪
821.      strahovánje  -a s (ȃ) glagolnik od strahovati: s strahovanjem odvrniti prebivalstvo od sovražnih dejanj; strahovanje in mučenje ♪
822.      strahováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z grožnjami, s silo dosegati, da se kdo boji: vojaki so ropali in strahovali ljudi; strahovati otroke s palico / z gradu so strahovali vso okolico // z vplivom, ravnanjem dosegati, da si kdo ne upa ravnati v skladu s svojimi željami: hči je strahovala očeta; strahovati sodelavce / ekspr. s svojimi muhami strahuje vse 2. star. bati se: strahoval je za službo; strahoval je, da bi se doma medtem kaj hudega zgodilo strahován -a -o: strahovani otroci; strahovano in teptano ljudstvo ♪
823.      strahóven  tudi stráhoven -vna -o prid. (ọ̄; ȃ) knjiž. nanašajoč se na strah: strahovno vzdušje / redko strahovno dejanje strašno ♪
824.      strahovít  -a -o prid. (ȋ) ekspr. 1. ki ima strah vzbujajoče lastnosti: začel se je strahovit boj; strahovita nesreča, smrt 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: znajti se v strahoviti stiski; strahovito pomanjkanje / strahovit smrad; strahovita vročina / začutil je strahovit udarec zelo močen strahovíto prisl.: strahovito se je razjezil; strahovito privlačna ženska; strahovito razdejano mesto ♪
825.      strahovláda  -e ž (ȃ) oblast, ki temelji na strahovanju, nasilju: vpeljati strahovlado; obdobje strahovlade; pren. strahovlada meščanske dramatike ∙ strahovlada fašistov se je stopnjevala teror, nasilje ♪

   676 701 726 751 776 801 826 851 876 901