Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ho (751-775)

751.      samohôtnost  -i ž (ó) knjiž. lastnost, značilnost samohotnega: samohotnost odziva / njegovo samohotnost so vsi poznali svojevoljnost, samovoljnost ♪
752.      schópenhauerski  -a -o [šo-ave-] prid. (ọ̑) tak kot pri Schopenhauerju: schopenhauersko dojemanje sveta ♪
753.      séveroséverozahòd  -óda m (ẹ̑-ẹ̑-ȍ ẹ̑-ẹ̑-ọ̄) smer na nebu ali zemlji med severom in severozahodom: reka teče proti severoseverozahodu ♪
754.      séverovzhòd  -óda m (ẹ̑-ȍ ẹ̑-ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med severom in vzhodom: veter je zapihal s severovzhoda 2. publ. severovzhodni del kake geografske ali politične celote: severovzhod Slovenije ♪
755.      séverovzhóden  -dna -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na severovzhod: severovzhodno pobočje Pohorja séverovzhódno prisl.: ravnina se razprostira severovzhodno od Save ♪
756.      severovzhódnik  -a m (ọ̑) veter, ki piha s severovzhoda: pihal je hladen severovzhodnik ♪
757.      séverozahòd  -óda m (ẹ̑-ȍ ẹ̑-ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med severom in zahodom: gorovje se proti severozahodu znižuje 2. publ. severozahodni del kake geografske ali politične celote: severozahod države ♪
758.      séverozahóden  -dna -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na severozahod: preplezati severozahodni greben séverozahódno prisl.: severozahodno od glavnega mesta ♪
759.      severozahódnik  -a m (ọ̑) veter, ki piha s severozahoda: rahel severozahodnik ♪
760.      shòd  shóda in shôda m (ȍ ọ́, ó) 1. raba peša javna prireditev, na kateri se ljudje zberejo, sestanejo z določenim namenom: udeležiti se shoda; društvo je imelo shod vsako leto; prirediti, sklicati shod; iti na shod; govoriti na shodu; shod na prostem / delavski, študentovski shod; politični, volilni shod; protestni shod protestno zborovanje / javni shod / ekspr. policija je razgnala shod udeležence shoda 2. nar. žegnanje, proščenje: shod na Sveti gori bo v nedeljo / cerkveni shod 3. zastar. sestanek, zmenek: imeti shod s prijateljem; proti večeru je šel na shod z znanci ♪
761.      shoddy  gl. šodi ♪
762.      shóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na shod: shodno mesto / shodni govor ♪
763.      shodíšče  -a s (í) zastar. shajališče: priti na shodišče; shodišče popotnih ljudi ♪
764.      shodíti  shódim dov. (ȋ ọ́) postati sposoben hoditi: otrok shodi okrog prvega leta starosti; sin je komaj shodil, hčerka pa hodi v prvi razred; nekateri shodijo pozneje, drugi bolj zgodaj; deklica je bolj slabotna in še ni shodila / bolnik je po hujši bolezni spet shodil; prim. izhoditi ♪
765.      shódnica  -e ž (ọ̑) knjiž. sinagoga: iti v shodnico / judovska shodnica ♪
766.      sholár  -ja m (á) v srednjem veku študent: postati sholar ♪
767.      sholárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sholarje: sholarsko življenje / sholarska čepica ♪
768.      sholást  -a m (ȃ) 1. v srednjem veku študent: biti sholast 2. knjiž. sholastik ♪
769.      sholasticízem  -zma m (ȋ) knjiž. sholastični način mišljenja: očitati komu sholasticizem / sholasticizem mišljenja ♪
770.      sholástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na sholastiko: sholastičen način mišljenja / predstavnik sholastičnih mislecev; sholastična filozofija / to so sholastične abstrakcije ♪
771.      sholástik  -a m (á) pristaš sholastike: biti sholastik / srednjeveški sholastiki ♪
772.      sholástika  -e ž (á) 1. srednjeveška filozofska smer, ki temelji zlasti na avguštinizmu in aristotelizmu: pozno, zgodnje obdobje sholastike 2. knjiž. prazno, nestvarno, nesmiselno govorjenje, razpravljanje: njegova razglabljanja so sama sholastika ♪
773.      shólija  -e ž (ọ́) nav. mn. opomba ali pojasnilo, navadno na robu rokopisnih grških in latinskih del ♪
774.      shórts  [šorc] ž mn. neskl. (ọ̑) obl. zelo kratke lahke poletne hlače: rada nosi shorts ♪
775.      shórt stóry  [šort stori] ž neskl., mn. tudi shórt stóries [šort storis] (ọ̑-ọ̑) lit., v anglosaški literaturi krajše pripovedno delo v prozi: v reviji so objavili njegovo short story ♪

   626 651 676 701 726 751 776 801 826 851