Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ho (626-650)


  1.      predhódnik  -a m (ọ̑) 1. kdor je pred kom drugim imel, zavzemal njegov položaj, funkcijo: direktorjev, predsednikov predhodnik; moj predhodnik v službi // kdor je glede na čas, vrstni red pred kom drugim iste vrste: dramatik je presegel svoje predhodnike / na novem tipu letala smo odpravili napake njegovega predhodnika ♦ mat. predhodnik števila število, ki je v določenem zaporedju neposredno pred kakim drugim številom 2. kdor s svojo dejavnostjo pripravlja pojavitev, vpliva na razvoj nove smeri, novih spoznanj, zlasti v umetnosti, znanosti: predhodniki ilirizma; predhodniki in idejni utemeljitelji realizma ♪
  2.      predhódništvo  -a s (ọ̑) knjiž. pojav ali dejstvo, da je kdo predhodnik, pobudnik: bil je ponosen na svoje predhodništvo / ugotavljali so njihovo predhodništvo pri uvajanju novih literarnih smeri ♪
  3.      predhódnost  -i ž (ọ̑) lastnost predhodnega: predhodnost dejanja ♪
  4.      preduhóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. poduhoviti: preduhoviti družbo / avtor je znal snov razgibati in preduhoviti preduhóvljen -a -o: njena preduhovljena plemenita pojava ♪
  5.      prehòd  -óda m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od preiti, prehajati: povečalo se je število prehodov čez mejo; prehod čez progo je prepovedan; preprečiti prehod čet čez reko / raziskovati prehod žarkov skozi različne snovi / za prehod meje ne potrebujemo vizuma / prehod od manufakturnega načina dela na industrijskega / v državi so možnosti za miren prehod v socializem / pospeševati je treba prehod na ekonomske cene; prehod na decimalni sistem / prehod lastnine na drugo osebo / na prehodu hriba v ravnino si je zgradil hišo / opazoval je prehode barv na nebu / pred prehodom na dnevni red so izvolili člane nekaterih komisij // navadno s predlogom čas, ko kaka doba preneha obstajati in se začne nova: zgodilo se je na prehodu iz devetnajstega stoletja v dvajseto; ob prehodu starega veka v srednji vek 2. kraj, prostor, kjer je mogoče priti z ene strani na drugo stran česa: iskati prehod čez reko; stopiti v prehod / prehod v ulico je zaprt / med klopmi je bil širok prehod; nizek, ozek, skalnat prehod; podzemni prehod / železniški prehod kraj, prostor, kjer se križata železniška proga in cesta, pot; prehod za pešce zaznamovani del cestišča, na katerem morajo vozniki dati pešcem prednost / mejni prehod kraj, prostor, kjer je dovoljeno preiti, prestopiti državno mejo // hodnik skozi stavbo s trgovinami na obeh straneh, ki povezuje dve vzporedni ulici: šel je skozi prehod; slikovit je srednji del hiše z arkadnim prehodom / prehod pod nebotičnikom ◊ arheol. mejni pas med dvema značilnima deloma na posodi; rad. združitev konca enega dela programa z začetkom drugega po določenem načrtu ♪
  6.      prehóden  -dna -o prid. (ọ̄; lingv. ọ̑) 1. namenjen za prehod: veža je prehoden prostor; Slovenija je prehodno ozemlje s severa na jug / to je prehodni hodnik za na dvorišče; stanovati v prehodni sobi // kjer je prehod: prehodne točke na meji 2. ki je med koncem česa in začetkom česa drugega: književnost prehodnega časa; socializem je prehodna faza med kapitalizmom in komunizmom; to je prehodno obdobje med vojno in mirom / njegov roman je najbolj pomembno prehodno delo literature med 18. in 19. stoletjem / zdaj je vse še v prehodnem stanju // ki je za čas med dvema obdobjema: to so prehodne določbe / kupil si je nov prehodni plašč 3. ki se ne mudi, ne ostane kje dalj časa: v hotelu je bilo poleg stalnih gostov tudi nekaj prehodnih 4. ki traja malo časa: nastopila bo le prehodna ohladitev; za jutri so vremenoslovci napovedali prehodne padavine; to so samo prehodne težave; dobil je prehodno zaposlitev / publ. ta odlok je prehodnega značaja ◊ elektr. prehodni preklop prehod z enega tokokroga na drugega brez prekinitve tokokroga; gozd. prehodna doba čas, v katerem preide drevo glede na prirastek lesa iz enega debelinskega razreda v drugega; lingv. prehodni glagol glagol s predmetom; lov. prehodna divjad divjad, ki ne živi stalno v istem lovišču; ped. prehodni mladinski dom dom za moteno mladino, ki ima tu začasno oskrbo in kjer jo ustrezno usmerjajo; teh. prehodni meh nagubane stene in strop na prehodu med dvema deloma prevoznega sredstva; tur. prehodni turizem turizem, ki se ukvarja s prehodnimi gosti; žel. prehodni mostiček naprava, ki pri vlaku omogoči prehod iz enega vagona v drugega; prehodna postaja zadnja postaja na progi, kjer ta prehaja z enega upravnega področja kake železniške uprave na področje druge železniške uprave ♪
  7.      prehóden  in prehôden -dna -o prid. (ọ̄; ó) ki se da prehoditi: ta razdalja je prehodna v dveh urah // po katerem se da hoditi, voziti: zasneženi prelaz bo prehoden šele čez mesec dni; voda je ponoči odtekla in cesta je spet prehodna in prevozna ♪
  8.      prehodíšče  -a s (í) star. prehod: mesto je bilo dobro prehodišče / dolgo in široko obokano prehodišče ♪
  9.      prehodíti  -hódim dov. (ȋ ọ́) hodeč opraviti določeno pot: danes smo prehodili osem kilometrov; veliko smo že prehodili / lovil je sapo, kot da je prehodil dolgo pot // hodeč priti z enega konca česa na drugega: večkrat je prehodil sobo; prehodil je travnik in prišel do gozda / prehodil je ves vrt, pa ni našel izgubljenih ključev; prehodila je dvorišče podolgem in počez; pren. gospodarstvo mora prehoditi težko pot do stabilizacije ● ekspr. prehodil je ves svet, pa tako lepega mesta še ni videl prepotoval; pog. prehoditi bolezen preboleti jo, ne da bi ležal; ekspr. ure in ure sta prehodila, ne da bi spregovorila besedo hodeč prebila, preživela prehodíti se nav. ekspr. s hojo se razgibati: z vami bom šla kos poti, da se malo prehodim; bolnik se je vsak dan malo prehodil / konje je gonil na travnik, da so se prehodili prehodívši zastar.: prehodivši nekaj korakov, se je ustavil prehójen -a -o: ozreti se na prehojeno pot; ta pot ni bila še nikoli prehojena; vse dvorišče je prehojeno in poteptano ♪
  10.      prehódnica  -e ž (ọ̑) star. dovolilnica za prehod meje: ni mogel čez mejo, ker ni imel prehodnice / napisati prehodnico ◊ geom. ploskev, vrinjena med dve ločeni ploskvi tako, da tvori neprekinjen in neoviran prehod z ene ploskve na drugo; grad. del cestišča, železniške proge, ki omogoča boljši prehod krožnega loka v ravni del cestišča, železniške proge; žel. naprava, ki pri vlaku omogoča prehod iz enega vagona v drugega ♪
  11.      prehódnik  -a m (ọ̑) 1. nav. ekspr. kdor se ne mudi, ne ostane kje dalj časa: v domu so imeli tudi nekaj sob za prehodnike / povsod je bil samo prehodnik in se ni mogel vključiti v družbo 2. kdor živi, ustvarja v času med dvema obdobjema: tega slikarja imamo lahko za prehodnika od impresionizma k ekspresionizmu ♪
  12.      prehódnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost prehodnega: gre le za prehodnost teh negativnih pojavov; motila ga je prehodnost ukrepov; to je dokument o prehodnosti našega obdobja ◊ lingv. glagolska prehodnost lastnost glagola s predmetom ♪
  13.      prehódnost  in prehôdnost -i ž (ọ̄; ó) lastnost, značilnost prehodnega: prehodnost ceste je bila dobra ♪
  14.      prenehováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. izraža približevanje koncu dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: vsi so opazili, da se prenehuje zanimati za okolico b) publ., z orodnikom: prenehovati z delom nehovati delati c) elipt.: dež že prenehuje 2. izraža približevanje koncu obstajanja: hrup že prenehuje ♪
  15.      prepihovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prepihovati: prepihovanje cevi ♪
  16.      prepihováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. nav. 3. os. pihajoč prihajati skozi kaj: stanovanje je prepihovala burja 2. s pihanjem delati kaj prehodno, čisto: prepihovati cevi, filtrirno mrežico ♪
  17.      prestrahopéten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nav. ekspr. preveč strahopeten, bojazljiv: za kaj takega je prestrahopeten / prestrahopetno dejanje ♪
  18.      pretihotápiti  -im dov. (á ȃ) skrivaj, na nedovoljen način prenesti, spraviti a) čez državno mejo: pretihotapiti orožje / ukradel je konja in ga pretihotapil čez mejo / pretihotapiti vohuna b) kam sploh: pretihotapiti pismo v zapor ∙ ekspr. pretihotapil je steklenico v sobo skrivaj, neopazno prenesel pretihotápiti se ekspr. skrivaj, neopazno priti: pretihotapiti se do hiš, v sotesko; kot tat se je pretihotapil v sobo pretihotápljen -a -o: pretihotapljena mamila; pretihotapljeno sporočilo ♪
  19.      pretihotápljati  -am nedov. (á) skrivaj, na nedovoljen način prenašati, spravljati čez državno mejo: pretihotapljati radijske aparate / pretihotapljati ljudi ♪
  20.      prevzdihováti  -újem dov. (á ȗ) vzdihujoč prebiti, preživeti: mnogo noči je prevzdihoval / ekspr. koliko je takrat prevzdihovala in prejokala v vzdihovanju dosegla veliko, preveliko mero ♪
  21.      prihòd  -óda m (ȍ ọ́) glagolnik od priti: opazovati, preprečiti prihod; presenetil ga je njihov nenadni prihod; prihod gosta / čas prihoda, postanka in odhoda vlaka; sporočiti dan in uro prihoda; avtobus s prihodom v mesto pozno zvečer / prihodi na delo / praznovati prihod pomladi ♪
  22.      prihódek  -dka m (ọ̑) nav. mn. 1. star. vsota, ki jo kdo v določenem razdobju prejme za svoje delo, od premoženja; dohodek: njegovi prihodki so bili vsako leto večji; ima majhne prihodke; letni prihodki; prihodki od zemlje 2. ekon. prodajna vrednost prodanih proizvodov, opravljenih storitev, ki vpliva na finančni izid delovne organizacije: izračunati prihodke in odhodke / celotni prihodek vsota vseh prihodkov v delovni organizaciji; skupni prihodek vsota prihodkov, ki jih ustvari več organizacij zaradi skupne proizvodnje, skupnega poslovanja ♪
  23.      prihóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prihod: prihodna slovesnost ♦ jur. prihodni vizum ♪
  24.      prihódnik  -a m (ọ̑) zastar. prišlec: prihodniki so bili utrujeni / svojim prihodnikom je zmeraj dobro postregla gostom, obiskovalcem ♪
  25.      prihódnja  -e ž (ọ̑) star. prireditev, pogostitev ob prihodu: prirediti prihodnjo; povabiti na prihodnjo ♪

   501 526 551 576 601 626 651 676 701 726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA