Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ho (5.693-5.717)


  1.      podstávljanje  -a s (á) glagolnik od podstavljati: podstavljanje posode / s podstavljanjem noge ga je hotel spotakniti ♪
  2.      podsténje  -a s (ẹ̑) nar. vzhodno prostor pod napuščem: pomladno sonce jih je zvabilo na podstenja; sedela sta na podstenju in se pogovarjala; ilovnato, opečnato podstenje ♪
  3.      podstréha  -e ž (ẹ̑) del stavbe med streho in stropom najvišje etaže: zidati podstreho / omare so spravili na podstreho podstrešje / pog. stanuje na podstrehi v podstrešnem stanovanju ♪
  4.      podstréšen  -šna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podstreho ali podstrešje: podstrešne stopnice; podstrešno okno / podstrešni prostori / stanuje v podstrešni sobi; dobila je podstrešno stanovanje ♪
  5.      podstréšje  -a s (ẹ̑) prostor v stavbi med streho in stropom najvišje etaže: preiskali so vso hišo, od kleti do podstrešja; sobo so mu naredili v podstrešju; veliko, zanemarjeno podstrešje / stanuje na podstrešju v podstrešnem stanovanju; pren., šalj. zdravnik je ugotovil, da je njegovo podstrešje v redu // zastar. streha: hiša s slamnatim podstrešjem ♪
  6.      podsúkati  -am in -súčem dov., tudi podsukájte; tudi podsukála (ú) nar. vzhodnoštajersko zavihati, podvihati: podsukati otroku hlačnice; podsukati si rokave podsúkan -a -o: podsukani rokavi ♪
  7.      podtakníti  in podtákniti -em dov. (ȋ á) nav. ekspr. 1. skrivaj dati, položiti kaj na določeno mesto z namenom a) znebiti se česa: igralno karto so mi podtaknili; mesar mu je podtaknil kos žilnate govedine b) škodovati: podtakniti bombo na postaji; v hrano mu je podtaknila strup / podtakniti dokaze / povsod skušajo podtakniti svoje agente // skrivaj dati: podtakniti pismo / vedno mu je znala podtakniti kake dobrote / tako majhen oddajnik je mogoče marsikje podtakniti skrivaj položiti ♦ lov. podtakniti jajca podložiti jajca druge vrste 2. povzročiti, da kdo nevede govori, ravna tako, kot želi drug: to misel mu je podtaknil; mnenje, stališče so mu gotovo podtaknili / svoje želje je znal podtakniti njej / takoj mu je postalo jasno, kaj mu hoče podtakniti ∙ ekspr. otroka mu je podtaknila povzročila, da ima nevede tujega otroka za svojega // pripisati, prisoditi kaj neresničnega: krivdo za soudeležbo so mu podtaknili / vašemu dejanju so podtaknili slabe nagibe 3. namenoma, skrivaj povzročiti požar: niso mogli ugotoviti, kdo je podtaknil / znosil je slamo na kup in podtaknil zažgal / ugotovili so, da je požar podtaknil sosed 4. redko podstaviti, podložiti: podtakniti desko; pod glavo si je podtaknil odejo podtáknjen -a -o: podtaknjen požar; podtaknjeni peklenski stroj je eksplodiral ♪
  8.      podtálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki je, se nahaja pod zemljo, zemeljsko površino: podtalni rezervoarji; podtalni studenec / podtalni jedrski poskusi podzemeljski ♦ geogr. podtalna voda voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem // knjiž. prikrit, skrit: podtalni tokovi človekove duševnosti / njene podtalne slutnje so se uresničile / podtalno rovarjenje / podtalna mreža tihotapcev skrivna 2. knjiž. ilegalen: podtalni krožki, sestanki / podtalni boj; podtalno delovanje podtálno prisl.: podtalno delovati ♪
  9.      podúhati  -am dov. (ū ȗ) z vohom zaznati: kruh je najprej poduhal / poduhati vrtnico ● ekspr. tobaka niti ne poduha sploh ne kadi; pog., ekspr. dal ti bom poduhati šibo pretepel te bom; kaznoval te bom ♪
  10.      podúst  -i tudi -í ž (ȗ) rib. večja sladkovodna riba, ki se drsti v velikih jatah, Chondrostoma nasus ♪
  11.      podušéviti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) redko poduhoviti: poduševiti človeka / poduševiti naravo ♪
  12.      podvíhniti  -em dov. (í ȋ) z zavihom spraviti pod kaj: pes je podvihnil rep ♪
  13.      podvízati  -am dov. (ȋ) knjiž. 1. spodbuditi: podvizal jih je, da so bolj pohiteli / to ga je podvizalo k delu 2. pospešiti: podvizati tempo / podvizati korak pospešiti hojo podvízati se raba peša pohiteti: podvizala se je domov; podvizali so se za njim / podvizaj se, so že tu / zelo so se podvizali s poroko podvízan -a -o: podvizana hoja ♪
  14.      podvojíti  -ím dov., podvójil (ȋ í) napraviti kaj dvakrat tolikšno: letos je podjetje izgubo podvojilo; s tem so podvojili stroške prevoza; cene so se podvojile // ekspr. pomnožiti, povečati: sovražne čete so podvojile aktivnost; tako si bo delo še podvojil / podvojiti pazljivost, prizadevnost; sovraštvo med njimi se je po tem dogodku še podvojilo / podvojiti korake pospešiti hojo ◊ mat. podvojiti število pomnožiti z dva; šah. podvojiti kmeta, trdnjavi postaviti dva kmeta, dve trdnjavi iste barve na isto linijo ali vrsto podvojèn -êna -o: podvojen trud; vrnil mu je podvojen znesek; delal je s podvojeno silo; podvojena vrednost; podvojeno število / podvojena črta dvojna ♦ lingv. podvojen soglasnik; prisl.: podvojeno delati, truditi se ♪
  15.      podvòz  -ôza m (ȍ ó) pot za prehod vozil pod cesto, železniško progo, vzpetino: graditi, urejati nadvoze in podvoze; širok podvoz / publ. prometni vozel so rešili s podvozom / cestni, železniški podvoz ♪
  16.      podvréči  -vŕžem dov., podvŕzi podvŕzite in podvrzíte; podvŕgel podvŕgla (ẹ́ ȓ) 1. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve; podrediti: prav kmalu ga je dokončno podvrgel; podvreči se vodstvu / tega človeka je težko podvreči / podvrgel se je njegovi volji // navadno z dajalnikom narediti, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: vse sosednje pokrajine je podvrgel svoji deželi; podvrgel si je velik del ozemlja / podvreči si nezavedno ljudstvo 2. navadno z dajalnikom narediti, da je kaj v odnosu do česa drugega manj pomembno; podrediti: umetnik je znal podvreči sredstva obliki / podvreči odločitev svojim načelom 3. publ., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, stanje, kot ga določa samostalnik: podvreči delo kritiki, oceni; le neradi so se podvrgli kritiki / podvrgel se je operaciji, preiskavi operirali, preiskali so ga 4. star. pripisati, prisoditi kaj neresničnega; podtakniti: podvrgli so mu krivdo, da bi ga spravili v nesrečo podvŕžen -a -o 1. deležnik od podvreči: carini, davku podvrženo blago; kritiki podvržena dela; popolnoma ji je podvržen 2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža a) hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: zelo je podvržen branju, lenarjenju / biti podvržen slabostim b) možnost hitrejšega, pogostejšega obolenja: podvržen je pljučnici / kapi podvrženi ljudje // publ. izraža možnost spremembe lastnosti, stanja: razvoj je podvržen spremembam / te vrste tkanina ni podvržena modi ♪
  17.      podvŕženec  -nca m (ȓ) ekspr. kdor je podvržen čemu: on je podvrženec hvaljenju lastnih uspehov / podvrženec najrazličnejšim boleznim ∙ knjiž., ekspr. deček je njegov podvrženec nevede ima tujega otroka za svojega ♪
  18.      podzêmeljski  tudi podzémeljski -a -o [mǝl] prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na podzemlje 1, 3: podzemeljski deli rastlin; podzemeljska favna / podzemeljska voda / spoznavati podzemeljski svet; podzemeljske jame / podzemeljski hodnik, rov / podzemeljska železnica podzemna železnica / podzemeljski jedrski poskusi ♦ geogr. podzemeljsko jezero jezero v kraškem podzemlju; geol. podzemeljska erupcija; sam.: pog. peljal se je s podzemeljsko s podzemno železnico ♪
  19.      podzémlje  tudi podzêmlje -a s (ẹ̑; ȇ) 1. zemlja pod zemeljsko površino: raziskovati tudi podzemlje; prilagoditi se življenju v podzemlju / globoko podzemlje // prostor pod zemeljsko površino: bogastvo, lepote podzemlja; ljubezen do podzemlja ga je spodbujala k raziskovanju; vhod v podzemlje / kraško podzemlje ∙ ekspr. delo v črnem podzemlju so mehanizirali v rudnikih ♦ geogr. kraško podzemlje kraški pojavi pod zemeljsko površino 2. ekspr. organizirana nezakonita, kazniva dejavnost: vključil se je v podzemlje / soditi podzemlju / ameriško, pariško podzemlje / gangstersko podzemlje 3. v grški mitologiji kraj pod zemljo, kjer prebivajo mrtvi: opisovati podzemlje ♪
  20.      podzémski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podzemlje: a) podzemski deli rastlin / podzemske jame, reke / podzemska koleraba rumena koleraba / podzemski hodnik, prostor, rov / podzemska železnica podzemna železnica b) podzemsko gibanje / podzemske organizacije podzémsko prisl.: padavine odtekajo podzemsko ♪
  21.      poedínost  -i ž (ȋ) knjiž. posameznost: poedinost in splošnost / hotel je izvedeti čim več poedinosti podrobnosti ♪
  22.      poenáčiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. izenačiti: mrzli zrak se je pomešal s toplim zrakom v dolini in se z njim poenačil // imeti, šteti za isto: poenačiti izpoved s pesnikovo psihološko resničnostjo ♪
  23.      pogasíti  -ím dov., pogásil; pogašèn (ȋ í) onemogočiti, preprečiti gorenje: pogasiti ogenj / pogasil je vse luči ugasnil / pogasiti apno živo apno politi z vodo; pren., ekspr. ognja v srcu ni mogel pogasiti; z vinom (si) je pogasil žejo ∙ ekspr. v gostilni (si) je pogasil jezo s pitjem alkoholne pijače je dosegel, da ni bil več jezen ♪
  24.      pogáziti  -im dov., pogázila in pogazíla (á ȃ) knjiž. pohoditi, poteptati: pogaziti cvetje, travo / konj je pogazil otroka; pren., ekspr. življenje jih je pogazilo; pogazila je svojo srečo pogážen -a -o: pogažena človečnost ♪
  25.      poglavár  -ja m (á) kdor je na čelu kake skupnosti: ubogati poglavarja; državni, plemenski, verski poglavar / ekspr. prositi za dovoljenje družinskega poglavarja očeta; vrhovni poglavar katoliške cerkve papež / uporniki so izbrali svojega poglavarja vodjo ♦ soc. družinski poglavar v patriarhatu oče, v matriarhatu mati ♪

   5.568 5.593 5.618 5.643 5.668 5.693 5.718 5.743 5.768 5.793  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA