Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ho (493-517)


  1.      napihoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) nav. mn., zool. ribe, ki se zlasti ob nevarnosti napolnijo z zrakom ali vodo in dobijo kroglasto obliko, Tetraodontidae: zelena napihovalka ♪
  2.      napihovánje  -a s (ȃ) glagolnik od napihovati: napihovanje balona / napihovanje nevarnosti, uspehov / tu ti napihovanje nič ne pomaga / napihovanje sira ♪
  3.      napihováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. napolnjevati kaj z zrakom, da postane po obsegu večje: napihovati balon, blazino; napihovati z usti 2. dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napihoval zastave, zavese; napihovati lica / truplo se je v vodi napihovalo / sveža krma kravo napihuje napenja 3. ekspr. dajati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: napihovati napake, zasluge / stvar so tako napihovali, da se je spremenila v pravo senzacijo 4. ekspr. povzročati, da postane kdo domišljav, prevzeten: bogastvo ga je napihovalo; uspeh ga je čedalje bolj napihoval napihováti se ekspr. 1. postajati domišljav, prevzeten: zadnje čase se zelo napihuje // bahati se, postavljati se: pred njo se je rad napihoval; celo napihuje se s tem dejanjem 2. biti jezen, užaljen: zakaj se napihuješ, saj nisem nič hudega mislil s tem ● spet se napihuje kot žaba je zelo domišljav, prevzeten; ekspr. če se še tako napihuje, tega dela ne bo dokončal do roka se trudi, si prizadeva ◊ agr. sir se napihuje površina sira se izboči zaradi plinov, ki jih povzročajo tehnološko neustrezni mikroorganizmi ♪
  4.      nasméhoma  prisl. (ẹ̑) star. z nasmehom: nasmehoma je odgovorila, da ni nič hudega ♪
  5.      nasmehováti se  -újem se nedov. (á ȗ) z izrazom obraza, navadno z raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, radost: nasmehovala se je plesalcu; zadovoljno, zlobno se nasmehovati ♪
  6.      natího  in na tího prisl. (ȋ) 1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: natiho odpreti; po prstih in natiho stopati; natiho vprašati, zaječati 2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: natiho likvidirati podjetje; natiho pokopati // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: natiho si je mislil svoje, naglas pa tega ni povedal ♪
  7.      natíhoma  prisl. (ȋ) knjiž. tiho, natiho: natihoma se bližati, odpreti; natihoma odgovoriti / natihoma se shajati; kar natihoma je prodal in izginil ♪
  8.      navdihoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor da navdih: navdihovalec umetniškega dela / navdihovalci in organizatorji osvobodilnega gibanja pobudniki / obsodili so krivce in njihove navdihovalce hujskače ♪
  9.      navdihoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki da navdih: navdihovalke pesnikov ♪
  10.      navdihováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati navdih: pesnika navdihuje socialno čustvo; pisatelja je navdihovala vera v človeka; povest je navdihoval vojni čas; Goethe se je navdihoval pri Danteju // dajati pobudo za kaj, vplivati na kaj: tisti, ki navdihujejo tako ravnanje, so se spustili v nevarno igro 2. knjiž. povzročati, vzbujati v kom kaj: njegova usoda jih je navdihovala s sočutjem / navdihujejo ga želje, da bi ji pomagal navdihujóč -a -e: navdihujoča moč lepote ♪
  11.      navrhovátiti  -im dov. (á ȃ) star. naložiti, nakopičiti: navrhovatiti kamenje na dvorišču navrhováten -a -o: navrhovateni hlodi ♪
  12.      nèalkohólik  -a m (ȅ-ọ́) kdor ni alkoholik: vzel ga je za sostanovalca, ker je bil nealkoholik; vztrajen nealkoholik; alkoholiki in nealkoholiki ♪
  13.      nèdobrohôten  -tna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) ki mu manjka dobrohotnosti: ne zanašaj se nanj, nedobrohoten človek je / nedobrohotna pripomba ♪
  14.      nèduhóven  -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ni duhoven: telesni, neduhovni razvoj / neduhovna usmerjenost generacije ♪
  15.      nèduhovít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka duhovitosti: njihov sosed je pust in neduhovit človek / ekspr. stresal je precej neduhovite šale ♪
  16.      nèduhóvnik  -a m (ȅ-ọ́) knjiž. vernik, ki ni duhovnik: duhovniki in neduhovniki ♪
  17.      nèhôden  -dna -o prid. (ȅ-ó) knjiž., redko neprehoden: nehodna goščava / kadar dežuje, je pot skoraj nehodna ♪
  18.      nèhomogén  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni homogen: nehomogena snov / nehomogena struktura zemljišča / dežela z nehomogenim prebivalstvom ♦ mat. nehomogena algebrajska enačba enačba, v kateri so členi različnih stopenj ♪
  19.      nèhomogénost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost nehomogenega: nehomogenost snovi / zelo je motila nehomogenost ansambla ♪
  20.      nèhoté  prisl. (ȅ-ẹ̄) izraža, da se dejanje (z)godi a) neodvisno od volje: nehote se nasmehniti, seči po kozarcu; nehote se ti mož zasmili b) brez določenega namena: nehote razžaliti; počasi, hote ali nehote se vdaš / nevede in nehote se je izdal ♪
  21.      nèhôten  -tna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) 1. nasproten, drugačen od hotnega: nehotni gibi; nehotna dejanja ♦ anat. nehotne mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje 2. knjiž. ki ni hotèn, ni nameren; nèhotèn: mirno je sprejel kazen za svojo nehotno krivdo; nehotna žalitev / na licu mu je zaigral nehoten nasmeh nasmeh proti volji ♪
  22.      nèhotèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni hotèn, ni nameren: nehotena žalitev; nehoteno maščevanje / dogodek mu je vzbujal nehoteno spoštovanje spoštovanje proti volji / redko nehoteni gibi nehotni ♦ med. nehoteni splav spontani splav ♪
  23.      nèhôtnost  -i ž (ȅ-ó) lastnost, značilnost nehotnega: nehotnost gibov ♪
  24.      nehôtoma  prisl. (ȏ) 1. star. nehote: nehotoma pogledati / nehotoma žaliti 2. zastar. nepričakovano: Pazili so ga mejači, da bi ga kje nehotoma zalezli (F. Levstik) ♪
  25.      nehováti  -újem nedov. (á ȗ) izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: o tej generaciji nehujemo govoriti kot o mladih b) publ., z orodnikom: počasi nehujemo z delom nehujemo delati c) elipt.: dež že nehuje / redko poželenje počasi nehuje mineva ● zastar. kako čudno nehujejo umirajo nehováti se raba peša končevati se: tam se nehuje gozd ♪

   368 393 418 443 468 493 518 543 568 593  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA