Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ho (451-475) 
- máhovnat -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na máh: mahovnata ruša / mahovnata skala; mahovnata tla / perje ni bilo več mahovnato ♪
- mahóvnica -e ž (ọ̑) bot. grmičasta zimzelena rastlina z užitnimi rdečimi jagodami, ki raste na barjih, Oxycoccus: tam rastejo mahovnice / nabirati mahovnice; mezga iz mahovnic ◊ vet. mahovnice kožno vnetje, navadno na bicljih zadnjih nog ♪
- mahovnják -a m (á) nav. mn., zool. maločlenar, ki živi, prirasel na dno, zlasti v morju, Bryozoa ♪
- maître d'hôtel maître d'hôtela [mêtrǝdotêl] m (ȇ-ȇ) knjiž. šef strežbe, zlasti v večjem gostinskem obratu ♪
- méhovka -e ž (ẹ̑) žarg. kamera na meh: fotografira z mehovko ♪
- melanhóličen -čna -o prid. (ọ̑) čustveno zelo prizadet in pesimistično razpoložen: melanholičen človek; postati melanholičen / melanholičen temperament // ki izraža tako prizadetost in tako razpoloženje: melanholičen pogled / obšle so ga melanholične misli / melanholična jesenska pokrajina ♪
- melanholíja -e ž (ȋ) 1. duševno stanje, značilno za človeka melanholičnega temperamenta: obšla ga je melanholija; hitro se je otresel melanholije / melanholija v glasu, očeh / melanholija jesenske pokrajine 2. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v žalostnem, mračnem razpoloženju, v nesproščeni duševni in telesni dejavnosti: bolnik z akutno melanholijo ♪
- melanhólik -a m (ọ́) človek melanholičnega temperamenta: velik melanholik je; melanholiki in sangviniki ♪
- metempsihóza -e ž (ọ̑) zlasti v brahmanizmu, budizmu in pitagorejstvu prehod duše po smrti v drugo telo, živalsko ali človeško; preseljevanje duš: vera v metempsihozo ♪
- metílalkohól -a m (ȋ-ọ̑) kem. najenostavnejši alkohol ♪
- métternichovski -a -o [meternih-] prid. (ẹ̑) nav. ekspr. nanašajoč se na avstrijskega državnika Metternicha: doba metternichovskega absolutizma / metternichovska Ljubljana ♪
- mimohòd -óda m (ȍ ọ́) organiziran, slovesen sprevod skupine ljudi mimo gledalcev: svečan mimohod nastopajočih; vojaški mimohod / iti v mimohodu mimo žare s pepelom pokojnega ♪
- mimohódec -dca m (ọ̑) knjiž. mimoidoči: vsak mimohodec jo je pogledal ♪
- mohorján in mohorjàn -ána m (ȃ; ȁ á) član Mohorjeve družbe: s knjižno zbirko so mohorjani res lahko zadovoljni ♪
- mohorjánski -a -o prid. (ȃ) mohorski: mohorjanske knjige / mohorjanska povest ♪
- Mohôrjev -a -o prid. (ó) v zvezi Mohorjeva družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, zlasti verskovzgojne vsebine ♪
- mohôrjevka -e ž (ó) pog. knjiga Mohorjeve družbe: ocena letošnjih mohorjevk ♪
- mohôrski -a -o prid. (ó) nanašajoč se na Mohorjevo družbo: mohorske knjige / mohorski pisatelji / mohorska povest povest, napisana v preprostem slogu in navadno s poučno vsebino ♪
- monárhofašíst -a m (ȃ-ȋ) pristaš monarhofašizma: italijanski monarhofašisti ♪
- monárhofašístičen -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na monarhofašiste ali monarhofašizem: monarhofašistična diktatura / monarhofašistični režim / monarhofašistične sile ♪
- monárhofašízem -zma m (ȃ-ȋ) fašizem, ki se opira na monarhijo: država je zašla v monarhofašizem; italijanski monarhofašizem ♪
- mrhojédec -dca m (ẹ̑) redko mrhovinar: prepustiti poginulo žival mrhojedcem ♪
- mrhovína -e ž (í) meso poginule živali: hraniti se z mrhovino; duh po mrhovini // poginula žival: pasje mrhovine; pren., slabš. nisem vedel, da je taka duševna mrhovina ♪
- mrhovínar -ja m (ȋ) 1. žival, ki se hrani z mrhovino: ob truplu so se začeli zbirati mrhovinarji; jastrebi mrhovinarji; pren., ekspr. mrhovinarji so že škilili čez mejo, kdaj bodo državo raztrgali 2. žarg. lovec, ribič, ki ne lovi v skladu s predpisi: bal se je, da bi gamsa ne pobil kak mrhovinar 3. slabš. konjederec, konjač: nesreča je prišla prav mrhovinarju ◊ voj. ropar mrličev in ranjencev na bojišču ♪
- mrhovínarka -e ž (ȋ) ženska oblika od mrhovinar: te živali so mrhovinarke ♪
326 351 376 401 426 451 476 501 526 551 
