Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ho (4.476-4.500)
- nèobljúden -a -o prid. (ȅ-ȗ) knjiž. nenaseljen, neposeljen: pusti, neobljudeni kraji / nihče se ni hotel naseliti v tisti neobljudeni hiši ♪
- nèodlóčen -čna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki mu manjka odločnosti: neodločen človek; dekle je preveč neodločno / odgovoril je z neodločnim glasom; hodil je s plašnim, neodločnim korakom nèodlóčno prisl.: neodločno odgovoriti ♪
- nèodlóčnež -a m (ȅ-ọ̑) ekspr. neodločen človek: je velik neodločnež; strahopetneži in neodločneži ♪
- nèodlóčnost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neodločnega človeka: jezi ga njihova neodločnost; njegov glas je razodeval strah in neodločnost ♪
- nèodvráten -tna -o prid. (ȅ-ā) zastar. neodvrnljiv, neizogiben: njegov odhod je bil neodvraten / neodvratna usoda ♪
- nèogíben -bna -o prid. (ȅ-ȋ) raba narašča neizogiben, neizbežen: neogibna usoda; nesreča je bila neogibna / ekspr. družinski sprehodi so bili zanj neogibno zlo / ti ukrepi so bili neogibni ♪
- nèokován -a -o prid. (ȅ-á) ki ni okovan: neokovan voz; v hribe je hodil z neokovano palico ♪
- nèokrétnost -i ž (ȅ-ẹ́) raba peša okornost, nerodnost: smejali so se njegovi neokretnosti / neokretnost hoje ♪
- nèopázen -zna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni opazen: govoril je z neopaznim posmehom; neznatna, neopazna napaka / v svoji preprosti obleki je bil skoraj neopazen nèopázno prisl.: neopazno oditi; v obravnavi se je neopazno zabrisalo bistvo vprašanja ♪
- nèosvojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni osvojen: neosvojena dežela / v tem gorovju je še dosti neosvojenih vrhov / ekspr. ta hladna, neosvojena žena ga je vznemirjala ♪
- nèosvojljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da osvojiti: neosvojljiva trdnjava / visoki, neosvojljivi vrhovi / ekspr. ponosna, neosvojljiva ženska ♪
- nèožénjen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) navadno v moškem spolu neporočen: neoženjen moški ∙ ekspr. v svojih neoženjenih letih je veliko hodil v hribe ko še ni bil poročen ♪
- nèpáren -rna -o prid. (ȅ-ȃ) nasproten, drugačen od parnega: neparni organi; neparne kosti, plavuti / hiše na levi strani ceste imajo neparne številke lihe ♦ mat. neparno število liho število ♪
- nèpláčan -a -o prid. (ȅ-á) ki ni plačan: neplačano blago; opravili so veliko neplačanega dela / neplačan dolg, račun / neplačani dopust dopust brez osebnih dohodkov nèpláčano prisl.: neplačano si prisvojiti kaj ♪
- nepočákanost -i ž (ȃ) knjiž. neučakanost: njegova nepočakanost bi ga skoraj pogubila / ob misli na pohod jih je prevzela nepočakanost; srce mu je razbijalo od nepočakanosti ♪
- nèpočesán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni počesan: nepočesani lasje / vse dopoldne je hodila po stanovanju v jutranji halji in nepočesana ♪
- nèpogrešljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. nav. ekspr. ki se ne da pogrešiti, pogrešati: to je nepogrešljiv pripomoček pri delu / na tem mestu je res nepogrešljiv / hodila je pokonci, z nepogrešljivim sončnikom v rokah ∙ ekspr. svoje delo opravlja z nepogrešljivo natančnostjo zelo veliko 2. publ. pravilen, natančen: predvidevanje se je izkazalo za nepogrešljivo nèpogrešljívo prisl.: nepogrešljivo sklepati ♪
- nèpojasnljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da pojasniti, razložiti: v starih spisih so odkrili nekaj nepojasnljivih elementov; nepojasnljivi pojavi / njihovo stališče je nepojasnljivo ♪
- nèpokórnost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nepokornega človeka: njihova upornost in nepokornost jim je delala skrbi / nepokornost človeške narave / star. starši so bili nejevoljni zaradi nepokornosti otrok neubogljivosti ♪
- nèpokréten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 1. zastar. nepremičen, nepremakljiv: nepokretni del vrat 2. žarg. ki se ne more premikati, hoditi: v domu je precej nepokretnih oskrbovancev ♪
- nèpokrít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pokrit: še pozimi hodi nepokrit; nepokrita glava / hiša je še vedno nepokrita / pokrita in nepokrita skladišča // za katerega ni zagotovljeno plačilo, izplačilo: nepokrit dolg; nepokrita izguba, škoda / nepokrit ček ♪
- nèposlúšnež -a m (ȅ-ȗ) ekspr. neubogljiv človek, zlasti otrok: mati se je neprenehoma jezila nad neposlušneži / upornike in neposlušneže so strogo kaznovali nepokorne ljudi ♪
- nèposréden -dna -o prid., nèposrédnejši (ȅ-ẹ̑) 1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca // ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom 2. ki je zelo malo oddaljen a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti // ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob
določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti ◊ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jur. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; lingv. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja
vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central nèposrédno prisl.: vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik ♪
- nèpotešênost -i ž (ȅ-é) stanje nepotešenega človeka: otrokova nepotešenost / duhovna nepotešenost / knjiž. njena spolna nepotešenost nezadovoljenost ♪
- nèpotrpežljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki mu manjka potrpežljivosti: nepotrpežljiv bolnik / za tako drobno delo je preveč nepotrpežljiv; zelo nepotrpežljiva je z otroki / ekspr. ves nepotrpežljiv ga je priganjal k odhodu nèpotrpežljívo prisl.: nepotrpežljivo čakati, poslušati ♪
4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501 4.526 4.551 4.576