Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ho (3.418-3.442)


  1.      kultúra  -e ž (ȗ) 1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; stičišče dveh kultur; antična, srednjeveška kultura; evropska, orientalska kultura; gotska, grška, rimska kultura / duhovna zlasti na področju miselnega ustvarjanja, materialna kultura zlasti na področju tehničnega ustvarjanja // človeško delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosežki, te vrednote: mešanje kultur na področju Evrope; razvoj novejših kultur; vplivi grške, rimske kulture; kultura in civilizacija 2. ed. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja: financiranje kulture in znanosti; področje kulture; skrbeti za hitrejši razvoj kulture / sekretariat za prosveto in kulturo / dom kulture / razvoj filmske, glasbene kulture // dosežki te dejavnosti: ustvarjati kulturo; je dober poznavalec slovenske sodobne kulture; zanimanje za kulturo / publ. množična kultura namenjena širokemu krogu ljudi / poznavalci sodobne slovenske filmske, glasbene kulture 3. ed., navadno s prilastkom lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju: imeti zelo visoko kulturo; ekspr. s takim vedenjem prav gotovo ne kažeš svoje kulture; človek brez kulture / splošna kultura in razgledanost; pomanjkanje srčne kulture // s prilastkom lastnost človeka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih načel, pravil, dosežkov določenih področij pri delu: ima visoko filmsko, gledališko, pevsko kulturo; uprizoritev tega dela zahteva izredno visoko govorno kulturo; igralec je presenetil z izrazito igralsko kulturo; zbori s precej visoko pevsko kulturo; tehniška kultura naših ljudi; prizadevanja za boljšo zdravstveno kulturo / kultura pesnikovega izraza; kultura mišljenja / kultura trgovanja še ni dovolj razvita 4. ed., v zvezi telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti: posvetiti večjo skrb telesni kulturi; ustvariti pogoje za razvoj telesne kulture; doseči množičnost v telesni kulturi / visoka šola za telesno kulturo 5. agr. rastlina, ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo: menjavati kulture na istem zemljišču; uvajati donosnejše kulture; proti mrazu odporne kulture / jesenska kultura; krmne kulture; oljka in druge mediteranske kulture // gojenje take rastline: pospeševati kulturo bombaža; zemlja, primerna za kulturo riža 6. biol. umetno razmnoženi mikrobi, celice: kultura je negativna; zasejati kulturo na novo gojišče; čistost kulture // gojenje teh mikrobov, celic: preiskati kri, tkivo s kulturo ◊ arheol. belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka; halštatska kultura; kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji; ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah; latenska kultura; megalitska kultura; kultura žarnih grobišč; kultura mostiščarjev; etn. ljudska kultura materialna, družbena in duhovna kultura posameznega ljudstva, naroda; lingv. jezikovna kultura gojenje, razvijanje knjižnega jezika; lastnost koga glede na obvladanje jezika ♪
  2.      kultúrnost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost kulturnega: to dokazuje njegovo visoko kulturnost / kulturnost družbe, naroda / duhovna kulturnost / kulturnost postrežbe ♪
  3.      kúmen  -a in -mna m (ū) nar. vzhodno polica pred odprtino kmečke peči: na kumenu je stalo več loncev ♪
  4.      kumís  -a m (ȋ) zlasti v azijskem okolju kisla alkoholna pijača iz kvašenega kobiljega mleka: piti kumis / ekspr. po žrebičkovem smrčku so lezle kaplje kumisa kobiljega mleka ♪
  5.      kupávati  -am nedov. (ȃ) nar. zahodno kupovati: same obleke kupava ♪
  6.      kúpec 1 -pca m (ú) 1. kdor kaj kupi: kupec velike količine blaga; kupec in prodajalec / dobil je kupca za konja // kdor namerava, hoče kaj kupiti: na živilskem trgu je bilo veliko kupcev 2. star. trgovec: bogat kupec; kupci, mesarji in kmetje ♪
  7.      kupleráj  -a m (ȃ) vulg. javna hiša: hoditi v kupleraj ♪
  8.      kúra 1 -e ž (ú) velika domača ptica s kratkim vratom in krepkim telesom; kokoš: kura je znesla jajce; rediti kure; grahasta kura; zbegan kot kura / jesti kuro ∙ ekspr. hoditi s kurami spat zelo zgodaj; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči ♦ zool. divje kure v gozdovih, na travnikih živeče velike ptice, katerih samci nimajo ostrog, Tetraonidae ♪
  9.      kurát  -a m (ȃ) 1. vojaški duhovnik: med prvo svetovno vojno je bil kurat // navadno s prilastkom, v nekaterih deželah duhovnik, ki službuje v kaki ustanovi, zavodu: bolniški, jetniški kurat 2. rel. duhovnik, ki službuje na kuraciji: prišel je za kurata v oddaljeno vas ♪
  10.      kurbíšče  -a s (í) vulg. javna hiša: hoditi v kurbišča ♪
  11.      kúrent  -a m (ȗ) etn. pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, znana v vzhodni Sloveniji: sprevod s kurentom ♪
  12.      kurentovánje  -a s (ȃ) etn. praznovanje pusta z obhodi kurentov in drugih šem, znano v vzhodni Sloveniji: barvni film o kurentovanju; kurentovanje in kresovanje ♪
  13.      kúrva 2 -e ž (ȗ) nar. vzhodno vlačuga, prostitutka: postala je kurva ♪
  14.      kùš  medm. (ȕ) 1. klic psu lezi, miruj: kuš, tukaj ostani 2. nizko, klic človeku bodi tiho, molči: kuš, babe ♪
  15.      kúščar  -ja m (ū) 1. plazilec s štirimi kratkimi nogami in dolgim repom: izumrli kuščarji; anatomija kuščarjev; razvaline so zdaj prebivališče kač in kuščarjev ♦ zool. kuščarji luskarji, ki imajo navadno razvite noge, Sauria // nar. zelenec: na skali je zagledal (zelenega) kuščarja; od jeze je zelen kot kuščar 2. nar. priprava za prižiganje možnarjev: V malem ognju se je grel kuščar, a po robu je čepelo nad trideset nabitih možnarjev (Prežihov) ♪
  16.      kúta  -e ž (ú) dolgo, široko vrhnje oblačilo menihov in redovnikov, navadno s kapuco in močnim pasom: nositi, obleči kuto; črna, rjava kuta / frančiškanska, meniška kuta ♪
  17.      kvalifikácija  -e ž (á) 1. sposobnost za opravljanje določenega dela, usposobljenost: za to delo si je pridobil kvalifikacijo; predpisana, strokovna kvalifikacija / izpit za kvalifikacijo šoferja // publ., navadno s prilastkom oznaka, opredelitev: moralno-politična kvalifikacija vzgojitelja / svobodomiselnost postaja kvalifikacija izobražencev 2. šport. tekmovanje, ki omogoča prehod v višje ali končno tekmovanje: kvalifikacija za svetovno prvenstvo / žarg. igrati naporne kvalifikacije ♪
  18.      kvalifikacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvalifikacijo: kvalifikacijska struktura prebivalstva / kvalifikacijski izpit ♦ šport. kvalifikacijsko tekmovanje tekmovanje, ki omogoča prehod v višje ali končno tekmovanje ♪
  19.      kvalitéta  -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na pozitivno vsebino, kakovost: kvaliteta pri proizvodih raste; pojavila se je zahteva po kvaliteti / glede na kvaliteto je to blago slabše / izhajati iz kriterijev kvalitete / prehod od kvantitete h kvaliteti // kar opredeljuje kaj glede na vsebino: izboljšati, popraviti kvaliteto kruha; določanje kvalitete papirja; seznaniti se s kvaliteto dela; predpis o kvaliteti izdelkov / dobra kvaliteta surovin; kvaliteta pouka je slaba / material se loči po kvaliteti 2. nav. mn., publ. pozitivne lastnosti, značilnosti: ta človek je brez kvalitet; pesniška zbirka ima veliko kvalitet; spoznati kvalitete mladine / za tako dejanje so potrebne moralne kvalitete / ekspr. pisatelj izjemnih, močnih kvalitet zelo dober ◊ lingv. kvaliteta kvalitetna opozicija; izgovor glasu glede na odprtostno stopnjo govorilnih organov; šah. izgubiti, žrtvovati kvaliteto dati trdnjavo za lovca ali skakača ♪
  20.      kvantitéta  -e ž (ẹ̑) navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na obseg, količina: izdelek mora imeti predpisano kvantiteto / kvantiteta lepote / prehod iz kvantitete v kvaliteto ◊ lingv. kvantitetna opozicija; izgovor glasu glede na trajanje ♪
  21.      kváriti  -im nedov. (á ȃ) 1. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: ne kvari razpoloženja s takim pripovedovanjem; ni mu hotel kvariti sreče; ta misel mu kvari veselje do vojaškega življenja / ni hotel kvariti prijetne družbe // vplivati moralno negativno: s svojim vedenjem kvari otroke / to mu kvari značaj 2. delati kaj manj popolno, dovršeno: slika kvari simetrijo; napaka kvari smisel zgodbe / nikar (si) ne kvari oči / z rezanjem pločevine kvariš škarje kváriti se postajati neužiten, slab: vino se je začelo kvariti / v tej vročini se hrana kvari // postajati slabši, neuporaben: igrače se kvarijo; avtomobil se je začel kvariti ● vreme se kvari postaja deževno, mrzlo ♪
  22.      kvárnost  -i ž (á) lastnost, značilnost kvarnega: čutiti je bilo kvarnost njegovega delovanja / kvarnost alkoholizma ♪
  23.      kvartálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kvartal, četrtleten: izdajajo kvartalni bilten; letni in kvartalni načrti ◊ med. kvartalni pijanec človek, občasno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač ♪
  24.      kvartírmójster  -tra m (ȋ-ọ́) zastar. vojak, oficir, ki skrbi za nastanitev vojakov, vojske; nastanjevalec: po vaseh je hodil kvartirmojster ♪
  25.      kvaseníca  -e ž (í) gastr. jed iz kvašenega razvaljanega testa s skutnim namazom, znana v vzhodni Sloveniji: gibanice in kvasenice ♪

   3.293 3.318 3.343 3.368 3.393 3.418 3.443 3.468 3.493 3.518  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA