Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ho (2.076-2.100)


  1.      etuda  -e [etíd- tudi etúd-] ž (ȋ; ȗ) muz. instrumentalna ali vokalna skladba, namenjena za vajo: igrati, peti etude // instrumentalna skladba, v kateri avtor obravnava kak tehnični problem: klavirska etuda; simfonične etude; Chopinova etuda ♪
  2.      evfórbija  -e ž (ọ́) bot. drevo iz severozahodne Afrike, ki vsebuje mlečni sok, Euphorbia resinifera: strupen sok evforbije // farm. posušen mlečni sok tega drevesa ♪
  3.      evforíja  -e ž (ȋ) med. bolnikovo pretirano dobro počutje in razpoloženje: občutiti evforijo; po evforiji je bila bolečina še močnejša; alkoholna evforija; bolnik je v stanju evforije / ekspr. umetnikova evforija po končanem delu ♪
  4.      evharistíja  -e ž (ȋ) rel. tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve, sveto rešnje telo: pridiga o evharistiji // posvečena hostija ♪
  5.      evnúštvo  -a s (ȗ) lastnost, značilnost evnuhov, skopljenstvo: zaradi evnuštva ni mogel živeti normalnega življenja; pren., slabš. duševno evnuštvo ♪
  6.      evrokomunízem  -zma m (ȋ) publ. politična smer v nekaterih zahodnoevropskih komunističnih strankah v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se zavzema za mirno, nerevolucionarno spreminjanje družbe in za samostojno, razmeram v posameznih državah prilagojeno delovanje komunističnih strank: polemike o evrokomunizmu ♪
  7.      evrovizíja  -e ž (ȋ) skupnost zahodnoevropskih televizijskih postaj za posredovanje, izmenjavo programov: ustanovitev evrovizije / prireditev bo prenašala evrovizija / pog. gledati evrovizijo program te skupnosti ♪
  8.      Evstáhijev  -a -o prid. (á) anat., v zvezi Evstahijeva cev cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja ♪
  9.      f  [èf in fǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, f êfa tudi f-ja (ȅ ȇ; ǝ̏) sedma črka slovenske abecede: vsi efi ležijo postrani; veliki F // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: f je pripornik ◊ muz. mali f četrti ton v mali oktavi f neskl. pril. sedmi po vrsti: odstavek f ◊ muz. ton f ton na četrti stopnji C-durove lestvice; F-dur durov tonovski način z enim nižajem; f-mol molov tonovski način s štirimi nižaji; F ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; šah. kmet na f-liniji v šesti navpični vrsti z leve strani ♪
  10.      fáčuk  -a m (ȃ) nar. vzhodno nezakonski otrok: fačuka ima // ekspr. otrok sploh: težko je nasititi vse te lačne fačuke ♪
  11.      fájmošter  -tra m (á) pog. župnik: fajmošter in kaplan // nav. slabš. duhovnik sploh: fajmoštrov ni maral ♪
  12.      falánga  -e ž (ȃ) 1. zlasti pri starih Grkih bojna skupina iz več ravnih, gostih vrst pešcev: sovražnik ni mogel razbiti falange; stali so kot močna falanga v boju za svobodo; pren. vsi dobro misleči naj se združijo v falango proti skupni nevarnosti ♦ šah. sklenjena vrsta kmetov iste barve 2. knjiž., s prilastkom skupina ljudi z enakimi interesi, naziranji: generacijska falanga // ekspr., z rodilnikom velika množina: okrog sebe je zbral celo falango somišljenikov; pren. falanga gorskih vrhov 3. španska fašistična stranka: Francova falanga 4. soc., po Fourierovi zamisli socializma osnovna družbena enota ♪
  13.      fanariót  -a m (ọ̑) v balkanskem okolju, nekdaj pripadnik plemiškega ali duhovniškega družbenega sloja v grški četrti Carigrada: osovraženi izkoriščevalski fanarioti; brata Miladinova sta se borila proti raznarodovalni akciji fanariotov ♪
  14.      fanariótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fanariote: fanariotski vpliv / fanariotska duhovščina ♪
  15.      fanátičnost  -i ž (á) lastnost fanatičnega; zagrizenost, prenapetost: njegova fanatičnost mu je presedala / njihova vnema se stopnjuje že do fanatičnosti ♪
  16.      fáncelj  -clja m (á) nar. zahodno manjše, krofu podobno pecivo brez nadeva: včeraj smo jedli fanclje ♪
  17.      fantína  -a tudi -e m (í) nar. zahodno, ekspr. doraščajoča oseba moškega spola; fant: postal je krepek fantina ♪
  18.      fantínec  -nca m (ȋ) nar. zahodno, ekspr. doraščajoča oseba moškega spola; fant: nič se mi ne smej, fantinec ♪
  19.      fár  -ja m (ȃ) slabš. duhovnik: posvetnjaki in farji; govoriš kakor far ♪
  20.      farál  -a [au̯] m (ȃ) nar. zahodno svetilka na plin ali petrolej: prižgati faral ♪
  21.      farán  in faràn -ána m (ȃ; ȁ á) pripadnik župnije: srečal se je s svojimi nekdanjimi farani; večina faranov je hodila k prvi maši ♪
  22.      farmacíja  -e ž (ȋ) veda o zdravilih, zlasti o njihovem izdelovanju in pripravljanju: razvoj farmacije / predavatelj farmacije / pog. vpisal se je na farmacijo na fakulteto ali oddelek za to vedo ♦ šol. magister farmacije nekdaj kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo ♪
  23.      farmakopéja  -e ž (ẹ̑) farm. uradni farmacevtski priročnik, ki vsebuje osnovne podatke o zdravilnih surovinah, njihovem predelovanju v zdravila in navodila za kontrolo zdravil ♪
  24.      fárof  -a m (á) nar. vzhodno župnišče ♪
  25.      fárovž  -a m (á) pog. župnišče: zraven cerkve stoji farovž; postaviti farovž; iti v farovž / v vasi ima farovž velik vpliv duhovniki, duhovščina ∙ ekspr. začel je hoditi okoli farovža začel se je družiti z duhovščino ♪

   1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA