Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ho (168-192)

168.      hospitalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. sprejeti koga v bolnico: hospitalizirati duševno bolnega hospitalizíran -a -o: hospitaliziran bolnik ♪
169.      hospitánt  -a m (ā á) šol. kdor hospitira: za učno uro se je najavilo več hospitantov ♪
170.      hospitántka  -e ž (ā) ženska oblika od hospitant ♪
171.      hospitántski  -a -o (ā) pridevnik od hospitant: hospitantska skupina ♪
172.      hospitírati  -am nedov. (ȋ) 1. šol. prisostvovati pouku kot hospitant: pri uri slovenščine je hospitiralo več študentov slavistike / le hospitiral je in zato ni bil izprašan 2. knjiž., redko biti navzoč kot opazovalec: na simpoziju je samo hospitiral ♪
173.      hóst  m neskl. (ọ̑) nar., v prislovni rabi, navadno v zvezi z en izraža močno zanikanje ali zelo majhno mero: Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! (Prežihov) ♪
174.      hósta  -e ž (ọ̑) 1. z drevjem strnjeno porasel svet; gozd: kupil je poslopje, njive, travnike in hosto; šel je v hosto delat / hrastova hosta; hosta mladih gabrov ∙ pog. bil je v hosti pri partizanih // drevje, ki raste strnjeno skupaj: hosta zarašča pašnik / sekati hosto 2. goščava, gošča: v hosti si je strgal obleko 3. nar. suhljad, dračje: pobirati hosto; podkuriti s hosto; naročje hoste ♪
175.      hóstar  -ja m (ọ̑) 1. gozdni delavec; gozdar: hostarji redčijo gozd 2. pog. partizan: domačini so dajali hostarjem hrano; bil je na strani hostarjev ♪
176.      hósten  -tna -o prid. (ọ̑) gozden: hostno drevje / hostne živali ♪
177.      hostésa  -e ž (ẹ̑) turistična, gostinska uslužbenka, ki sprejema, spremlja goste in daje informacije: prijazna hostesa ♪
178.      hóstica  -e ž (ọ̑) gozdič: prijazna bukova hostica ♪
179.      hóstija  -e ž (ọ̑) rel. okrogla ploščica iz nekvašenega pšeničnega testa za obhajanje: posvetiti, zaužiti hostijo; posvečena hostija ♪
180.      hóstnat  -a -o prid. (ọ̑) gozdnat: hostnati hribi ♪
181.      hóstnik  -a m (ọ̑) 1. etn. divji mož: hostnik je imel v oblasti grom in strelo; hostniki in jage babe 2. redko partizan: na planini so se zbirali hostniki ♪
182.      hót  medm. (ọ̑) klic konju na desno!: potegne za vajeti: hot ♪
183.      hòt dòg  hòt dôga m (ȍ-ȍ ȍ-ȏ) vroča hrenovka v štručki, navadno z gorčico: jesti, kupiti hot dog; neskl. pril.: obrt. hot dog štručka štručka za pripravo hot doga ♪
184.      hoté  prisl. (ẹ̄) knjiž. namenoma, nalašč: hote povzročena škoda ♪
185.      hotél  -a m (ẹ̑) večji gostinski obrat, v katerem se dobi prenočišče in hrana: hotel je za ta teden zaseden; luksuzen, moderno urejen hotel; planinski hotel; hotel ob morju; restavracija hotela; najeti sobo v hotelu / garni hotel; grand hotel; hotel A kategorije zelo udobno urejen, z apartmaji, restavracijo, kavarno // poslopje tega obrata: zidati hotel ♪
186.      hotélček  -čka m (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od hotel: stanovala sva v prijaznem hotelčku ob morju ♪
187.      hotelír  -ja m (í) lastnik hotela: hotelir je osebno sprejel odlične goste ♪
188.      hotelírka  -e ž (í) lastnica hotela ali hotelirjeva žena: podjetna hotelirka ♪
189.      hotelírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na hotelirje: hotelirski posli / hotelirska podjetnost ♪
190.      hotelírstvo  -a s (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s hotelskimi storitvami: razvoj hotelirstva v turističnih krajih ♪
191.      hotélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hotel: hotelska restavracija, soba / hotelski receptor, uslužbenec / cene hotelskih storitev; publ. vse hotelske zmogljivosti so že zasedene ♪
192.      hôten  -tna -o prid. (ó ō) 1. odvisen od hotenja, volje: hotni gibi; hotno dejanje 2. knjiž. pohoten: hoten človek / hoten nasmeh, pogled hôtno prisl.: hotno pogledati ♪

   43 68 93 118 143 168 193 218 243 268