Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Hm (24-48)



  1.      dotehmál  [a] prisl. () star. do takrat, dozdaj: slovo je bilo težko, ker dotehmal še ni šel od doma
  2.      dotihmal  gl. dotehmal
  3.      dotistihmál  [a] prisl. () star. do takrat, do tedaj: dotistihmal je izdal več knjig
  4.      dráhma  -e ž () grška denarna enota: prizadevanje za stabilizacijo drahme // kovanec v vrednosti te enote
  5.      mésserschmítt  in méseršmít -a [meseršmit] m (ẹ̄-) nekdaj nemško vojaško letalo, imenovano po konstruktorju Messerschmittu: nad mestom so krožile štuke in messerschmitti
  6.      mhm  [h] medm. (-) izraža obotavljanje, pomislek, dvom: mhm, morda bo šlo // izraža (zadržano) pritrjevanje: mhm, je odgovoril; tisto pa, mhm
  7.      odsihmál  [a] prisl. () star. 1. od takrat: odsihmal so živeli v najlepši slogi 2. odzdaj: odsihmal se bo bolj gledalo na gospodarstvo
  8.      odtehmál  [a] prisl. () star. od takrat: odtehmal ni več prišel
  9.      odtihmal  gl. odtehmal
  10.      odtistihmál  [a] prisl. () star. od takrat: odtistihmal ga je videla samo enkrat
  11.      óhm  tudi óm -a [om] m (ọ̑) fiz. enota za merjenje električnega upora, električne upornosti
  12.      ohmélje  -a s (ẹ̑) bot., v zvezi evropsko ohmelje grmičasta rastlina polzajedavka z rumenimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Loranthus europaeus
  13.      óhmski  tudi ómski -a -o [om-] prid. (ọ̑) elektr., navadno v zvezi ohmska upornost upornost, zaradi katere električna priprava, naprava oddaja toploto: merjenje ohmske upornosti
  14.      posihmál  [a] prisl. () star. 1. od takrat: posihmal sta si mati in hči vse zaupali 2. odzdaj: posihmal naj si pomaga sama, kakor ve in zna
  15.      tistihmál  [a] prisl. () star. takrat: tistihmal je bila dobra letina; to je bilo tistihmal, ko so se tod razprostirala polja
  16.      ànti  prisl. () nar. izraža samoumevnost; menda: Anti ne boš rekla, da je takale lepa in vesela ljubezen greh? (M. Hus)
  17.      balót  -a m (ọ̑) agr. za transport pripravljena vreča, navadno s hmeljem: nalagati bale in balote; balot hmelja
  18.      braman  ipd. gl. brahman ipd.
  19.      bramin  gl. brahmin
  20.      čemú  prisl. (ū) 1. vprašuje po namenu: čemu ti bo knjiga, če ne znaš brati? čemu ste prišli sem? čemu še živeti? 2. neustalj. vprašuje po vzroku; zakaj: čemu naj bi me bilo strah? povej, čemu se nisi oženil
  21.      dláčica  -e ž (á) 1. manjšalnica od dlaka: po roki so ji rasle svetle dlačice; dlačice v nosu / gosenice s štrlečimi dlačicami 2. nav. mn., bot. enoceličen ali večceličen izrastek rastlinske povrhnjice: listi tobaka so porasli z dlačicami; hmelj se oprijemlje s plezalnimi dlačicami; koreninske dlačice koreninski laski
  22.      dosadíti  -ím dov., dosádil; dosajèn ( í) dodatno, zraven posaditi: dosaditi drevje v nasadu; dosaditi hmelj
  23.      gíga...  prvi del zloženk () nanašajoč se na milijardo: gigameter, gigaohm
  24.      gojíti  -ím nedov. ( í) 1. načrtno se ukvarjati z rastlinami ali živalmi, zlasti v gospodarske namene: gojiti hmelj, čebele, vinsko trto; na farmi gojijo govedo za zakol; gojiti gozd, sadno drevje / na šolskih gredah gojijo cvetlice učenci sami; laboratorijsko gojiti glivice ∙ ekspr. gojiti gada na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen // star. negovati: brke je vedno skrbno gojil; gojiti (si) polt // knjiž. krepiti, razvijati, utrjevati: gojiti občutek odgovornosti; gojiti otrokove sposobnosti; pri pouku gojijo v učencih humana čustva / gojiti voljo, značaj 2. biti dejaven na določenem področju: gojiti atletiko, smučanje; gojiti glasbo; že od mladih nog je gojil šport / gojil je predvsem ljudsko kulturo // knjiž., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: gojiti upe; gojiti sovraštvo, spoštovanje do koga; veliko ljubezen je gojil do otroka; gojiti simpatijo / po tem dogodku ni mogel gojiti več nobenih iluzij gojèn -êna -o: gojen gozd; skrbno gojeni nasadi; gladil si je lepo gojeno brado
  25.      gólding  -a m (ọ̑) agr. hmelj, ki bujno raste in daje pivu posebno aromo: pridelovati golding / savinjski golding

   1 24 49 74 99  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA