Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Hm (24-48) 
- dotehmál [au̯] prisl. (ȃ) star. do takrat, dozdaj: slovo je bilo težko, ker dotehmal še ni šel od doma ♪
- dotihmal gl. dotehmal ♪
- dotistihmál [au̯] prisl. (ȃ) star. do takrat, do tedaj: dotistihmal je izdal več knjig ♪
- dráhma -e ž (ȃ) grška denarna enota: prizadevanje za stabilizacijo drahme // kovanec v vrednosti te enote ♪
- mésserschmítt in méseršmít -a [meseršmit] m (ẹ̄-ȋ) nekdaj nemško vojaško letalo, imenovano po konstruktorju Messerschmittu: nad mestom so krožile štuke in messerschmitti ♪
- mhm [ḿhḿ] medm. (m̑-m̑) izraža obotavljanje, pomislek, dvom: mhm, morda bo šlo // izraža (zadržano) pritrjevanje: mhm, je odgovoril; tisto pa, mhm ♪
- odsihmál [au̯] prisl. (ȃ) star. 1. od takrat: odsihmal so živeli v najlepši slogi 2. odzdaj: odsihmal se bo bolj gledalo na gospodarstvo ♪
- odtehmál [au̯] prisl. (ȃ) star. od takrat: odtehmal ni več prišel ♪
- odtihmal gl. odtehmal ♪
- odtistihmál [au̯] prisl. (ȃ) star. od takrat: odtistihmal ga je videla samo enkrat ♪
- óhm tudi óm -a [om] m (ọ̑) fiz. enota za merjenje električnega upora, električne upornosti ♪
- ohmélje -a s (ẹ̑) bot., v zvezi evropsko ohmelje grmičasta rastlina polzajedavka z rumenimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Loranthus europaeus ♪
- óhmski tudi ómski -a -o [om-] prid. (ọ̑) elektr., navadno v zvezi ohmska upornost upornost, zaradi katere električna priprava, naprava oddaja toploto: merjenje ohmske upornosti ♪
- posihmál [au̯] prisl. (ȃ) star. 1. od takrat: posihmal sta si mati in hči vse zaupali 2. odzdaj: posihmal naj si pomaga sama, kakor ve in zna ♪
- tistihmál [au̯] prisl. (ȃ) star. takrat: tistihmal je bila dobra letina; to je bilo tistihmal, ko so se tod razprostirala polja ♪
- ànti prisl. (ȁ) nar. izraža samoumevnost; menda: Anti ne boš rekla, da je takale lepa in vesela ljubezen greh? (M. Hus) ♪
- balót -a m (ọ̑) agr. za transport pripravljena vreča, navadno s hmeljem: nalagati bale in balote; balot hmelja ♪
- braman ipd. gl. brahman ipd. ♪
- bramin gl. brahmin ♪
- čemú prisl. (ū) 1. vprašuje po namenu: čemu ti bo knjiga, če ne znaš brati? čemu ste prišli sem? čemu še živeti? 2. neustalj. vprašuje po vzroku; zakaj: čemu naj bi me bilo strah? povej, čemu se nisi oženil ♪
- dláčica -e ž (á) 1. manjšalnica od dlaka: po roki so ji rasle svetle dlačice; dlačice v nosu / gosenice s štrlečimi dlačicami 2. nav. mn., bot. enoceličen ali večceličen izrastek rastlinske povrhnjice: listi tobaka so porasli z dlačicami; hmelj se oprijemlje s plezalnimi dlačicami; koreninske dlačice koreninski laski ♪
- dosadíti -ím dov., dosádil; dosajèn (ȋ í) dodatno, zraven posaditi: dosaditi drevje v nasadu; dosaditi hmelj ♪
- gíga... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na milijardo: gigameter, gigaohm ♪
- gojíti -ím nedov. (ȋ í) 1. načrtno se ukvarjati z rastlinami ali živalmi, zlasti v gospodarske namene: gojiti hmelj, čebele, vinsko trto; na farmi gojijo govedo za zakol; gojiti gozd, sadno drevje / na šolskih gredah gojijo cvetlice učenci sami; laboratorijsko gojiti glivice ∙ ekspr. gojiti gada na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen // star. negovati: brke je vedno skrbno gojil; gojiti (si) polt // knjiž. krepiti, razvijati, utrjevati: gojiti občutek odgovornosti; gojiti otrokove sposobnosti; pri pouku gojijo v učencih humana čustva / gojiti voljo, značaj 2. biti dejaven na določenem področju: gojiti atletiko, smučanje; gojiti glasbo; že od mladih nog je gojil šport / gojil je predvsem ljudsko kulturo // knjiž., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: gojiti upe; gojiti
sovraštvo, spoštovanje do koga; veliko ljubezen je gojil do otroka; gojiti simpatijo / po tem dogodku ni mogel gojiti več nobenih iluzij gojèn -êna -o: gojen gozd; skrbno gojeni nasadi; gladil si je lepo gojeno brado ♪
- gólding -a m (ọ̑) agr. hmelj, ki bujno raste in daje pivu posebno aromo: pridelovati golding / savinjski golding ♪
1 24 49 74 99 
