Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Hej (50)

1.      héj  in hèj medm. (ẹ̑; ȅ) 1. pri nagovoru izraža opozorilo: hej, vidva, stopita sem! hej, prijatelj, kam pa kam? 2. izraža veselje, razigranost: hej, to bo veselje 3. nar., klic volu naprej!: hej, lisec ♪
2.      héja  medm. (ẹ̑) 1. izraža opozorilo, spodbudo: heja, za menoj! 2. izraža veselje, razigranost: heja, to bo veselo / heja hoj ♪
3.      héjo  medm. (ẹ̑) izraža opozorilo: hejo, pazi se / hejo hoj, se oglaša iz gozda ♪
4.      héjsa  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: hejsa, proč z žalostjo ♪
5.      héjsasa  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: zime je konec, hejsasa ♪
6.      héjslovánski  -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na hejslovanstvo: hejslovanska budnica; bobneča hejslovanska gesla / hejslovansko navdušenje ♪
7.      héjslovánstvo  -a s (ẹ̑-ȃ) slabš., nekdaj pretirano navdušenje za slovanstvo, ki se kaže zlasti v besedah, govorjenju: pisatelj ironizira gostilniško hejslovanstvo; rodoljubarstvo in hejslovanstvo ♪
8.      ehéj  in ehèj medm. (ẹ̑; ȅ) izraža zadovoljnost, navdušenje: ehej, kako se mu je pobesil nos ♪
9.      goethejevski  -a -o [géte-] prid. (ẹ̑) tak kot pri Goetheju: goethejevski stil / goethejevska tradicija ♪
10.      juhéj  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: juhej, kako bo šlo v dolino ♪
11.      juhéjsa  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: juhejsa, pa smo končali ♪
12.      manihéjec ¹ -jca m (ẹ̑) rel. pristaš maniheizma: ni skrival svojih simpatij za manihejce ♪
13.      manihéjec ² -jca m (ẹ̑) zastar. upnik: v predalu so ležala pisma odpravljenih manihejcev ♪
14.      manihéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na manihejce ali maniheizem: manihejski nauk / manihejski spisi ♪
15.      manihéjstvo  -a s (ẹ̑) rel. maniheizem: širjenje manihejstva ♪
16.      nietzschejanstvo  ipd. gl. ničejanstvo ipd. ♪
17.      ohéj  in ohèj medm. (ẹ̑; ȅ) 1. pri nagovoru izraža opozorilo: ohej, ljudje, počasi 2. izraža veselje, razigranost: veselimo se torej, ohej ♪
18.      trahéja  -e ž (ẹ̑) 1. anat. cevka, ki dovaja zrak iz grla v sapnice; sapnik: vnetje traheje; lega ščitnice ob traheji 2. nav. mn., zool. cevka pri žuželkah in stonogah, po kateri pride zrak do organov; zračnica: traheje in stigme 3. bot. cev za prevajanje vode in v njej raztopljenih rudninskih snovi, vodovodna cev: traheje v deblih dreves ♪
19.      trohéj  -a m (ẹ̑) lit. dvozložna stopica s prvim poudarjenim in drugim nepoudarjenim zlogom: troheji z anakruzo; verz s trohejem v zadnji stopici ♪
20.      trohéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na trohej: romanca v trohejskem osmercu; trohejski ritem / trohejska stopica ♪
21.      anakrúza  -e ž (ȗ) lit. nepoudarjeni zlog pred prvo stopico v verzu: troheji z anakruzo ♪
22.      décima  -e ž (ẹ̑) 1. lit. kitica iz desetih četverostopnih trohejskih verzov: glosa ima štiri decime 2. muz. deseta diatonična stopnja glede na dani ton ♪
23.      deklamovánka  -e ž (á) knjiž. pesem, namenjena za deklamiranje: deklamovanka in hejslovanska budnica ♪
24.      dímeter  -tra m (ȋ) lit. verz iz dveh enakih stopic: romanca v trohejskih dimetrih ♪
25.      dušník  -a m (í) 1. odprtina, luknja za zračenje: napraviti dušnike v oglarsko kopo; zamašiti dušnike v hlevu; dušnik v podmornici / dušniki v kaminu kanali, po katerih je speljan dim, da se zadrži čimveč toplote 2. redko cevka, ki dovaja zrak iz grla v bronhije; sapnik, traheja: v dušniku mu grgra ♪

1 26