Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Heine (2)

1.      heinejevski  -a -o [hájn-] prid. (ȃ) tak kot pri Heineju: heinejevska ironija ♪
2.      mládonémški  -a -o prid. (ȃ-ẹ́) nanašajoč se na napredno gibanje v nemških državah v prvi polovici 19. stoletja, usmerjeno proti obstoječim političnim in kulturnim razmeram: mladonemški pesnik Heine ♪