Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Han (676-700)


  1.      ovóhati  -am dov. (ọ̑) 1. vohajoč se približati na več mestih: pes je pritekel k njemu in ga ovohal; živali sta se ovohali 2. zaznati, ugotoviti z vohom: ovohal je duh po acetonu / vse je otipal in ovohal poduhal / redko ko je stopil v vežo, je ovohal pečenko zavohal, zaduhal 3. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem priti do česa: ovohali so ga in zaprli / ti ljudje vse ovohajo izvohajo // s prikritim opazovanjem ugotoviti mnenje, mišljenje drugega: možje so najprej ovohali drug drugega, nato pa začeli govoriti ● ekspr. čete so včeraj prvič ovohale smodnik se bojevale ovóhan -a -o: ovohane kosti ♪
  2.      oživítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od oživiti: oživitev utopljenca z umetnim dihanjem / oživitev gospodarstva / odrska oživitev dramskega besedila postavitev, uprizoritev ♪
  3.      oživíti  -ím dov., ožívil (ȋ í) 1. povzročiti, da postane kdo ponovno živ: mrtvih ni mogoče oživiti / oživiti ponesrečenca z umetnim dihanjem 2. povzročiti, da postane kdo bolj živahen, dejaven: ledena pijača ga je oživila; gostje so se polagoma oživili / hitra hoja mu je oživila kri // povzročiti, da kaj ponovno poteka ali postane intenzivnejše: njegov prihod je znova oživil pogovor / prizadevati si oživiti dejavnost društva / oživiti stare običaje 3. povzročiti, da postane kaj spet navzoče v zavesti; obuditi: dogodek je v njej oživil nekdanje občutke ožívljen -a -o: zamrli so komaj oživljeni pogovori; oživljena narava; radost oživljenih src ♪
  4.      paradížnikov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na paradižnik: paradižnikovi listi; paradižnikove sadike / paradižnikov sok; paradižnikova juha juha iz svežih paradižnikov ali paradižnikove mezge in dodatkov; paradižnikova mezga mezga iz kuhanega in zgoščenega paradižnika; paradižnikova omaka omaka iz svežih paradižnikov ali paradižnikove mezge in dodatkov ♪
  5.      parazíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na parazite: parazitne rastline / parazitno življenje nekaterih ljudi ◊ elektr. parazitno nihanje nezaželeno nihanje, ki se pojavi neodvisno od obratovalne frekvence naprave ♪
  6.      páren 1 -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na paro: parne naprave / ladja na parni pogon / parni kotel naprava nekaterih pogonskih strojev, v kateri se voda z dovajanjem toplote spreminja v paro; parna kurjava se je pokvarila naprava za kurjenje, ogrevanje; parna lokomotiva; parna peč / parna kopel izpostavljanje (dela) telesa delovanju pare zaradi zdravljenja, krepitve ◊ obrt. parna pekarna pekarna, v kateri pečejo kruh v parnih pečeh; strojn. ladijski parni kotel; lokomotivski parni kotel; parni motor batni stroj z zelo veliko vrtilno hitrostjo; parni stroj stroj, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; parna turbina parni stroj, ki energijo pare spreminja v mehansko energijo; parno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča s pomočjo pare; teh. parni akumulator; parni generator parni kotel z zelo veliko zmogljivostjo ♪
  7.      párkljev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na parkelj, kopito: parkljeva roževina / parkljeva kost ♦ teh. parkljevo olje iz parkljev pridobljeno olje za mazanje preciznih mehanizmov ♪
  8.      pásji  -a -e prid. (á) 1. nanašajoč se na pse: na obrazu je začutil pasji smrček / pasje bevskanje, lajanje / pasja hišica, uta; pasja ovratnica / ekspr. pasja mrcina je stala pred vrati in renčala / pasja zvestoba / pasji jermen jermen, na katerem se vodi pes; pasja razstava razstava čistokrvnih psov; pasja vprega vprega, sestavljena iz psov / kot kletvica: pasja dlaka, tega ti ne verjamem; pasja vera, jim že pokažemo 2. nav. slabš. hudoben, zloben: o, dobro poznam tega pasjega upravnika; že tako je pasji, pa ga še izzivate / ona ima zloben jezik, pa tudi on je ves pasji / kot psovka: izgini, pasji sin; odpri, duša pasja, ali pa ti razbijemo vrata; seme pasje 3. slabš. pretirano vdan nadrejenim, pretirano ponižen: zaničevali so ga zaradi njegove hlapčevske, pasje narave; kako pasja je vaša duša / s svojo pasjo ponižnostjo, vdanostjo ne boste nič dosegli 4. ekspr. ki povzroča velike težave, neprijetnosti: naj hudič vzame ta pasji svet; le kako bi uredili to pasjo zadevo / to delo je prav pasje / doživeli smo pasje čase; to je pasje življenje / ne pij toliko, šmarnica je vsa pasja / v tem pasjem vremenu ni mogoče oditi dalje v tem slabem, deževnem, mokrem vremenu 5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pasji mraz je nastopil; pasja vročina 6. pog., ekspr., v zvezi pasja figa kar je malo vredno, nepomembno: vse to se je začelo zaradi pasje fige 7. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pasja figa izraža a) močno zanikanje ali zelo majhno mero: za to se eno pasjo figo brigam; to je pasjo figo vredno b) v povedni rabi omalovaževanje: vse skupaj je pasja figa 8. nižje pog., v medmetni rabi izraža omalovaževanje: pasja figa, pa tak izlet ● pasji dnevi čas od 23. julija do 23. avgusta; ekspr. takrat smo imeli pasje dneve dneve hude vročine; nar. pasji trn čistilna krhlika; ekspr. kot predavatelj je dober, pri izpitih je pa pasji zelo strog, nepopustljiv; pasja bombica v papirček zavita glinena kroglica in žveplo, ki ob udarcu poči; pog. pasja radost navadna salama; pog. imeti pasjo srečo glede na neprijetne, neugodne okoliščine zelo veliko, nepričakovano; ekspr. pusti ga, saj vidiš, da je nocoj ves pasji da je zelo jezen, slabe volje ◊ agr. pasji kolač v določeno obliko stisnjeno krmilo za pse; bot. pasji jezik dlakava rastlina z rjavo rdečimi ali rožnatimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Cynoglossum; pasji peteršilj navadni steničjak; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; pasji zob rastlina s suličastimi, temno pegastimi listi in rdečimi, nazaj zavihanimi cvetnimi listi, Erythronium dens-canis; rumena pasja čebulica rastlina vlažnih, senčnatih krajev, Gagea lutea; pasja trava trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; um. pasji skok okras v obliki niza iz spiralasto zvitih črt; vet. pasji kontumac; pasja steklina nalezljiva virusna bolezen živali in ljudi, pri kateri nastopi besnenje in ohromitev; pasja znamka ploščica za označevanje psov glede na obvezno cepljenje in občinski register, ki jo nosijo psi na ovratnici; zgod. pasji snop del desetine, ki so ga podložniki dajali zemljiškemu gospodu za vzdrževanje njegovih psov; zool. pasji som do dveh metrov dolga morska riba z zelo podaljšanim gobcem in močno repno plavutjo, Galeus canis; pasja trakulja v pasjem črevesu živeč zajedavec s tremi ali štirimi odrivki, Echinococcus granulosus pásje prisl.: pasje se počutim; pasje ponižen, vdan; dan je pasje vroč ∙ plavati po pasje tako, da se z nogami in skrčenimi rokami udarja po vodi ♪
  9.      pásma  -e ž (ȃ) navadno s prilastkom živali iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih živali iste vrste: gojil je samo eno pasmo krav; križati različne pasme konj; okrasna pasma golobov / čistokrvna pasma ◊ agr. osvežiti pasmo izboljšati jo s križanjem znotraj pasme; prašič mesnate pasme prašič, ki se goji za pridobivanje mesa; vet. jersey pasma pasma rdeče rjavega goveda, ki daje dosti mleka z velikim odstotkom tolšče; jorkširska pasma pasma belega prašiča, ki se uporablja zlasti za vzrejo bekonov; leghorn pasma pasma lahke kokoši bele barve, ki se goji zaradi jajc; lipicanska pasma pasma plemenitega (belega) konja za vožnjo in jahanje ♪
  10.      paštašúta  -e ž (ȗ) nar. primorsko jed iz testenin in preliva: naročiti paštašuto // kuhane testenine sploh: paštašuta s sirom ♪
  11.      paštétka  in pastétka -e ž (ẹ̑) gastr. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom: pripraviti paštetke; za začetno jed so postregli s paštetkami // tak nadev, kuhan ali pečen: jetrne paštetke ♪
  12.      pátoka  -e ž (á) agr. žganje, ki se dobi v zadnji fazi kuhanja: piti patoko ♪
  13.      pêči  pêčem nedov., tudi pekó; pêci pecíte; pékel pêkla (é) 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: zna zelo dobro peči; pri tej hiši velikokrat pečejo / peči za praznike / ta pekarna peče tudi ob sobotah // imeti hrano v prostoru z vročim zrakom, v vroči maščobi, da postane (bolj) užitna: peči flancate, kruh, pecivo; meso se že peče / peči na masti, olju; peči na ražnju; peči v peči, pečici, pokriti posodi 2. povzročati občutek bolečine zaradi prevelike toplote: razgret asfalt ga je pekel v podplate; sonce ga je zelo peklo; sramota ga je pekla kot žerjavica / sonce je peklo 3. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih stvari: česen peče v jezik; kopriva, poper peče / luč ga peče v oči; solze so jo pekle v očeh / rana ga peče; peče ga žulj na nogi / oči ga pečejo; zgaga me peče; brezoseb. peče me v prsih // ekspr. povzročati duševne bolečine: pekel ga je denar, ki ga je prejel; neuspeh ga peče; peklo ga je, da ni ugovarjal pravi čas; to ga hudo, strašno, v dno srca peče ● ekspr. vest ga peče ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; redko peči opeko žgati; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj pêči se ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: ves dan so se pekli na pesku / peči se na soncu pekóč -a -e: pekoč občutek; tekočina pekočega okusa; pekoči žarki sonca; začutiti pekočo bolečino; pekoča paprika; pekoča rana; prisl.: pekoče se zavedati česa; pekoče vroč pečèn -êna -o: premalo pečen kruh; obirati pečenega piščanca; pečeno meso ∙ šalj. novo pečeni strokovnjak novopečeni; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih; ekspr. če se zamerim temu, sem pečen za zmerom bom vedno čutil njegovo jezo; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; sam.: imaš kaj pečenega za prigrizek ♪
  14.      pečíca  -e ž (í) 1. manjšalnica od peč: v sobi ima pečico; greti se pri pečici; lončena, železna pečica / električna, plinska pečica 2. prostor z vratci za pečenje, zlasti kot del štedilnika: odpreti, zapreti pečico; ogreti pečico; peči v pečici / pečica električnega, plinskega štedilnika 3. redko manjša prenosna naprava za kuhanje; kuhalnik: skuhati kavo na električni pečici ♪
  15.      peháti  -ám [pǝh] nedov. (á ȃ) nav. ekspr. 1. s silo, z močnimi sunki spravljati kam: vsiljivce so pehali iz dvorane; brezobzirno so ga pehali vstran / pehati drva, les po drčah spravljati, spuščati / ženska je pehala pred seboj voziček potiskala, rinila // s silo, z močnimi sunki povzročati premike, premikanje: od vseh strani ga stiskajo in pehajo; brezoseb. ko se je vlak premaknil, ga je pehalo sem ter tja // udarjati, suvati: premagance so tepli in pehali 2. delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje: pehati koga v nesrečo; ta misel me peha v obup; pehati državo v vojno peháti se 1. s prislovnim določilom suvaje se premikati skozi množico ljudi: mimo njega so se pehali ljudje s kovčki in košarami; pehati se k izhodu; pehati se v gneči / pehati se po snegu v hrib 2. truditi se, prizadevati si: noč in dan se peha; pehati se za denar, oblast; pehati se za bogastvom; kaj se tako pehaš z delom; peha se ko črna živina zelo, hudo / zagrenjen se peha skozi življenje 3. nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihavati zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini: peha se mu; po vinu se mu peha / čebula se mu je pehala / iz želodca se mu je pehalo peháje: vpil je, pehaje ga z roko pehán -a -o: bil je pehan od hiše do hiše ♪
  16.      pehôta  -e ž (ó) rod kopenske vojske, katerega vojaki se bojujejo peš ali iz oklepnih vozil: pehota in konjenica / služiti vojaški rok pri pehoti ♦ voj. mehanizirana pehota ki se prevaža z oklepnimi vozili, bojuje pa se peš ob podpori ognja iz oklepnih vozil; mornariška pehota ki se prevaža z ladjami, bojuje pa se na kopnem; motorizirana pehota ki se prevaža s kamioni, bojuje pa se peš ♪
  17.      pékinški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Peking: pekinška industrija / pekinški pes pritlikav hišni pes s kratkim gobcem, visečimi uhlji, bujno, dolgo dlako in k hrbtu zavihanim košatim repom ♦ antr. pekinški človek človek iz srednjega pleistocena, katerega okostje je bilo najdeno v bližini Pekinga ♪
  18.      peklán  -a -o prid. (á) gastr., v zvezi peklani jezik kuhan, mariniran jezik ♪
  19.      pékmez  -a m (ẹ̑) gastr. gosto kuhane slive s sladkorjem ♪
  20.      peljáti  péljem tudi -ám nedov., pêlji peljíte; pêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. s prevoznim sredstvom spravljati kam: peljati drva, pohištvo, seno; peljati sadje na trg, žito v mlin; peljati koga v mesto; peljati na avtomobilu, vozu, v samokolnici; z brodom so jih peljali čez reko / avtobus nas je peljal z letališča / ladja lahko pelje veliko tovora 2. delati, povzročati, da se prevozno sredstvo premika: peljati voz; peljati skozi križišče, v koloni, za drugimi; peljati naprej / peljati avtomobil k mehaniku 3. premikati se v določeno smer: avtobus je peljal z železniške postaje proti središču mesta / letalo pelje na tej progi dvakrat tedensko leti 4. kot spremljevalec, vodnik delati, da kdo kam gre: peljati koga na izlet, ples, sprehod, v gledališče; vodič jih je peljal po mestu; peljati goste noter / peljati koga pod roko / peljati konja za uzdo // delati, da kdo pride pod nadzorstvom na določeno mesto: peljati koga na morišče, v zapor / peljati živino napajat 5. biti v določenem prostoru in imeti določeno smer: cesta pelje mimo vasi; železnica pelje do mesta / lestev pelje na podstrešje; vrata, ki peljejo v klet / čez reko pelje nov most je // omogočati, da kdo a) kam pride: kolovozna pot (nas) pelje do planinske koče / kot vljudnostna fraza kam vas pelje pot b) kaj spozna, se s čim seznani: avtor pelje bralca skozi procese gospodarskih gibanj / sledovi znanstvenega raziskovanja nas peljejo daleč nazaj ● pog. vprašal je, kdaj pelje njegov avtobus kdaj ima odhod; star. povej, kam te srce pelje kam želiš iti; koga, česa si želiš; ekspr. tako ravnanje, to nikamor ne pelje izraža odklonilen odnos; publ. uporaba umetnih gnojil pelje v uničevanje zalog pitne vode ima za posledico; zastar. peljati vojsko vojskovati se; zastar. peljati mirno življenje mirno živeti; star. peljati dekle pred oltar poročiti se z njo peljáti se premikati se s prevoznim sredstvom: peljati se do končne postaje; peljati se na izlet, v mesto; peljati se na vozu; peljati se po glavni cesti; peljati se z vlakom; peljati se mimo; peljati se v diru, z veliko hitrostjo; pog. peljiva do prve bencinske črpalke ∙ ekspr. orel se je peljal proti goram letel z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili pelján -a -o: peljan tovor ♪
  21.      péna  -e ž (ẹ́) 1. mehurčkasta zmes tekočine in plina, navadno zraka: na mleku se delajo pene; pri kuhanju nastajajo pene; pobirati pene s tekočine; morske pene / kozarec piva z debelo peno // taka zmes, narejena iz mila: razmazati (milno) peno po obrazu / pena za britje 2. slina na ustih, nastala zlasti zaradi jeze, bolezni: na ustih so se mu pokazale pene; ekspr. razjezil se je do pen / volu so iz gobca visele pene 3. gastr. jed, navadno sladka, pripravljena s stepanjem: preliv s čokoladno peno; vanilijeva, vinska pena 4. teh. strjena snov s številnimi plinskimi mehurčki: izdelek iz pene / plastična pena 5. teh. zmes vode in penilnega sredstva, ki razpršena prekrije goreč predmet, prepreči dostop zraka in povzroči ohlajanje: gasiti s peno / kemična, vodna pena / pena za gašenje ● ekspr. ti si zanj le pena nepomemben; ekspr. vse to je dim in pena nepomembna stvar, nič; star. pene tiščati imeti pene na ustih, zlasti ob bolezni; knjiž. morska pena rudnina magnezijev silikat s hidroksilno skupino; stiva; star. zlata pena zelo tanek list zlata za zlatenje nekovinskih predmetov ◊ kozm. pena trdna ali tekoča snov, ki so ji primešani drobni plinasti, navadno zračni mehurčki; mont. flotiranje s peno bogatenje, ki izkorišča površinske napetosti na meji med trdnimi delci, tekočino in plinom ♪
  22.      péniti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) povzročati nastanek pen na tekočini: čoln je s hitrim brazdanjem penil vodo péniti se 1. postajati penast: juha, vino, voda se peni; pri kuhanju se mleko zelo peni / ekspr. pred menoj so se penili igrivi valovi peneč se premikali 2. postajati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se peni; peniti se od jeze / usta se mu penijo (od jeze) / konjem, volom so se penili gobci // pog., ekspr. jeziti se, razburjati se: kaj se peniš; to se bo penila, ko bo izvedela penèč -éča -e: plaval je proti čolnu, peneč vodo; valovi so peneč se pljuskali na krov; vpil je, peneč se od jeze; peneči se valovi ♦ agr. peneče (se) vino vino, ki ima dosti ogljikovega dioksida; sam.: popiti kozarec penečega pénjen -a -o: grad. penjeni beton mehurčast beton, izdelan iz finega peska, cementa, vode in z dodatkom penila ♪
  23.      perfékten  -tna -o prid. (ẹ̑) pog. popoln, dovršen: ima perfektno postavo / njegova angleščina je perfektna // odličen, zelo dober: gledal sem perfekten film / on je perfekten mehanik perféktno prisl.: perfektno poje ♪
  24.      petêlin  -ína m (é í) 1. kokošji samec: petelin kikirika, poje; zaklati petelina; hodil je po vasi kakor petelin ponosno, bahavo; drži se kot petelin na gnoju / lov na petelina na divjega petelina / šalj., kot podkrepitev res je, tristo petelinov 2. petelinu podoben predmet, ki kaže smer vetra: veter je premaknil, zavrtel petelina na strehi; pločevinast, pozlačen petelin 3. ekspr. kdor se hitro razburi, stepe: prijatelji so komaj pomirili bojevita petelina; družba mladih, vročekrvnih petelinov / kot nagovor ti petelin ti, še tepel bi se rad // kdor domišljavo, oblastno govori, se vede: za oba mlada petelina se niso dosti menili; poznam te štabne peteline / ne bodi tak petelin 4. ekspr., navadno s prilastkom ogenj, požar: na strehi se je pokazal ognjeni, rdeči petelin / goreči petelin se je preselil še na sosednjo hišo 5. vzvod mehanizma za sprožitev udarne igle pri ročnem strelnem orožju: napel je petelin(a) in sprožil / držati prst na petelinu imeti orožje pripravljeno na strel; pritisniti na petelina sprožiti, ustreliti 6. obrt. ploščati del plinske, vodovodne pipe, s katerim se suka stožec za odpiranje ali zapiranje dotočne cevi: obrniti petelin(a) / odpreti petelin(a) ● nar. petelin ga je izpel po ljudskem verovanju napovedal njegovo smrt; petelini so že odpeli, ko je vstal v kmečkem okolju zdanilo se je že; ekspr. posaditi, spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; star. pomenkovati se do drugih petelinov do zgodnjega jutra; ekspr. vstajati s petelini v kmečkem okolju zelo zgodaj; bojni petelini v nekaterih deželah petelini, ki se gojijo, dresirajo za medsebojne boje; galski petelin podoba petelina kot simbol Francije ◊ lov. petelin zunanja napenjalna priprava pri lovski puški, navadno ob strani, ki pritisne na udarno iglo; (divji) petelin brusi, kleplje; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; mali petelin ruševec; morski petelin na morskem dnu živeča riba z velikimi prsnimi plavutmi in veliko koščeno glavo, Dactylopterus volitans ♪
  25.      petelínec  -nca m (ȋ) 1. star. petelin: petelinec je zaplahutal s perutmi in zakikirikal / rdeči petelinec je dosegel golobnjak / napel je petelinec in sprožil 2. nav. mn., nar. ocvrta ali kuhana jed v obliki grebenčkov iz kvašenega ali nekvašenega testa z nadevom; grebenčki: Tedaj je prinesla strina slamnico mrzlih ajdovih petelincev (F. Bevk) ♪

   551 576 601 626 651 676 701 726 751 776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA