Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Han (26-50)

26.      bakhántka  tudi bakántka -e ž (ā) pri starih Grkih udeleženka sprevoda na čast boga Bakha: bakhantke z venci; ples bakhantov in bakhantk ♪
27.      bakhántski  tudi bakántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na bakhante: bakhantski sprevod // knjiž. divji, razbrzdan: bakhantski smeh ♪
28.      bárhant  tudi bárhent -a m (á) debela, na narobni strani kosmata bombažna tkanina: svilen barhant; bluza iz barhanta ♦ tekst. double barhant ki je tkan iz ene osnove in dveh votkov in na obeh straneh kosmat ♪
29.      bárhantast  -a -o prid. (á) ki je iz barhanta: barhantasta obleka ♪
30.      bárhanten  -tna -o prid. (á) barhantast: otrok v barhantnih cunjah ♪
31.      bárhantov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na barhant: barhantova barva / barhantovo perilo barhantasto ♪
32.      bíomehánika  -e ž (ȋ-á) nauk o mehaničnih silah v organizmih ♪
33.      boléhanje  -a s (ẹ́) glagolnik od bolehati: dolgotrajno bolehanje ♪
34.      brúhanje  -a s (ū) glagolnik od bruhati: a) zdravilo je preprečilo bruhanje / na bruhanje ji gre, jo sili / bruhanje krvi b) bruhanje ognjenikov ♪
35.      búhanje  -a s (ū) glagolnik od buhati: buhanje ognja iz peči; buhanje vetra / sliši se votlo buhanje eksplozij ♪
36.      chanson  ipd. gl. šanson ipd. ♪
37.      díhanje  -a s (í) glagolnik od dihati: slišati je bilo težko dihanje; enakomerno, hropeče, pravilno dihanje; dihanje skozi nos, usta / dihanje rastlin / tkanina naj ne ovira dihanja kože stika kože z zrakom; dihanje lesa, usnja prepuščanje zraka in vlage ◊ biol. celično ali notranje dihanje razgrajevanje glukoze v celici s prostim kisikom, pri čemer se sprošča energija; med. globoko dihanje; prsno dihanje pri katerem se širi in oži prsni koš; trebušno dihanje pri katerem se širi in krči trebušna prepona; umetno dihanje umetno dovajanje zraka v pljuča ♪
38.      duhán ¹ -a m (ȃ) zastar. tobak: navaditi se na duhan; nabasati si pipo z duhanom / pridelovanje duhana ♪
39.      duhán ² -a m (ȃ) v orientalskem okolju, nekdaj manjša gostilna: v duhanih so bili neredi vse bolj pogosti ♪
40.      eléktromehánik  -a m (ẹ̑-á) mehanik za izdelovanje in popravljanje električnih aparatov: izučil se je za elektromehanika ♪
41.      eléktromehánika  -e ž (ẹ̑-á) dejavnost, ki izkorišča hkrati električne in mehanske pojave: tovarna je specializirana za elektromehaniko ♪
42.      elektromehánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na elektromehaniko: elektromehanski pojavi / elektromehanske priprave ♦ elektr. elektromehanski pretvornik; teh. elektromehanska tehtnica vzmetna ali vzvodna tehtnica s pretvornikom za pretvarjanje mehanske sile v električno ♪
43.      finomeháničen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na finomehaniko: finomehanični izdelki / finomehanična delavnica ♪
44.      finomehánik  -a m (á) mehanik za popravljanje in izdelovanje preciznih tehničnih priprav: zaposliti finomehanika; izučen finomehanik ♪
45.      finomehánika  -e ž (á) dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem in izdelovanjem preciznih tehničnih priprav: učenec finomehanike / pog. fotografski aparat nesi popravit v finomehaniko finomehanično delavnico ♪
46.      forehand  -a [fórhènd -ênda] m (ọ̑-ȅ ọ̑-ȇ) šport. udarec pri (namiznem) tenisu z dlanjo proti nasprotniku: močen forehand; neskl. pril.: forehand udarec; prisl.: udarja enako dobro backhand kot forehand ♪
47.      fótomeháničen  -čna -o prid. (ọ̑-á) nanašajoč se na fotomehaniko: fotomehanični postopek / fotomehanična reprodukcija fótomehánično prisl.: fotomehanično delovati ♪
48.      fótomehánika  -e ž (ọ̑-á) tisk. uporaba kemičnih učinkov svetlobe v tiskarske namene: specializirati se za fotomehaniko ♪
49.      géomehánika  -e ž (ẹ̑-á) veda o lastnostih tal, ki so izpostavljena zunanjim vplivom ♪
50.      géomehánski  -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na lastnosti tal, ki so izpostavljena zunanjim vplivom: geomehanski poskus; sondažna dela in geomehanske preiskave ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226