Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Han (164-188)



  1.      balón  -a m (ọ̑) 1. s plinom napolnjena okrogla naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo: meteorološki, opazovalni, stratosferski, vodljivi balon; polet z balonom // otroška igrača take oblike: napihniti balon 2. velika trebušasta steklenica: opleteni baloni slivovke ◊ elektr. balon steklena bučka žarnice; med. gumijast balon balonasta priprava za vbrizgavanje ali pihanje; voj. zaporni baloni za oviro nizko napadajočim letalom
  2.      bíseren  -rna -o prid. () 1. ki je iz biserov, z biseri: biserni nakit; biserni uhani 2. ki se lesketa kot biser: biserni žarki; biserne kaplje rose / biserni sijaj zob / biserna matica notranja plast lupine nekaterih školjk ● biserna poroka šestdesetletnica poroketekst. biserna preja svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti bíserno prisl.: biserno sijati; biserno beli zobje; biserno siva obleka
  3.      blažílec  -lca [tudi c] m () teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja; amortizer: hidravlični, teleskopski blažilec; blažilec sunkov
  4.      blažílnik  -a m () teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja; amortizer
  5.      blítva  -e ž () pesi podobna vrtna rastlina z užitnimi svetlimi listi: dober pridelek blitve // jed iz te rastline: kuhana blitva; blitva v solati
  6.      bolán  bólna -o tudi -ó [n] prid. ( ọ́) 1. ki ima bolezen, ant. zdrav: bolan otrok; njegov oče je že dolgo bolan; že celo zimo leži bolan; videti je bolan; naredil se je bolnega; doma ima bolno mater; bolan na pljučih, na srcu; bolan na smrt, za smrt; bolan za jetiko, za rakom; hudo, neozdravljivo, nevarno, težko bolan; duševno, spolno, živčno bolan; revež je ves bolan // ki izraža, kaže bolezen: govori s tresočim se, bolnim glasom; bled, bolan obraz; bolno dihanje; pren. bolne ambicije, sanje; obhajajo ga bolne misli; bolna občutljivost, razdraženost; pesn.: bolna duša; bolno srce 2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva prizadet, vznemirjen: kar bolan je od sreče; bolan od bridkosti, ljubosumnosti, domotožja bólno prisl.: bolno nasmehniti se, vzdihniti; bolno zakašljati; bolno bled v obraz / knjiž. vest o smrti je bolno odjeknila v vseh nas boleče bólni -a -o sam.: zdravi ne razume bolnega; dieta za žolčno bolne
  7.      bragóc  -a m (ọ̑) istrski ribiški čoln z dvema jamboroma in zavihanim kljunom
  8.      brancín  -a m () postrvi podobna morska riba srebrno modre barve: prodajati brancine; kuhan, pečen brancin
  9.      brázda  -e ž (á) 1. pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja: izorati, obrniti, zastaviti brazdo; rezati brazde; saditi krompir pod brazdo; črne, globoke brazde / vleči brazdo; nar. vola sta počivala med brazdo med oranjem brazde; pren. proces socialistične preobrazbe naše vasi je zaoral najgloblje brazde 2. brazdi podobna zareza: vrezovati brazde v les; z brazdami preprežen obraz; brazda na dlani črtabot. brazda vrhnji del pestiča; elektr. brazda na gramofonski plošči sled mehanskega zapisa zvoka; navt. (vodna) brazda sled za ladjo
  10.      brezhíben  -bna -o prid. () ki je brez hibe, napake: brezhibni mehanizem; brezhibno delovanje stroja; avto je v brezhibnem stanju brezhíbno prisl.: brezhibno govori več jezikov; biti brezhibno oblečen
  11.      brezpetelínka  -e ž () lov. puška, ki ima za vžig naboja udarno iglo namesto petelina: mehanizem brezpetelinke
  12.      brezslíšen  -šna -o prid.) neslišen: dihanje je bilo skoro brezslišno brezslíšno prisl.: brezslišno je odšla
  13.      brítev  -tve tudi brítva -e ž () 1. nož za britje: britev dobro reže; brije se z britvijo; skrhana britev; oster kakor britev ∙ ekspr. je že potreben britve moral bi se briti 2. nar. zahodno žepni nož: zapreti britev
  14.      brôjler  -ja m (ó) agr. za zakol namenjen, navadno farmsko gojen piščanec, pohanec: reja brojlerjev; farma za brojlerje
  15.      bruhálen  -lna -o prid. () ki povzroča bruhanje: bruhalna sredstva
  16.      brzinomér  -a m (ẹ̑) teh. priprava za merjenje hitrosti: brzinomer je kazal že 180 kilometrov na uro; električni, mehanični brzinomer
  17.      brzokuhálen  -lna -o prid. () ki je za hitro kuhanje: brzokuhalna plošča električnega štedilnika / brzokuhalni lonec ekonom lonec
  18.      brzokuhálnik  -a m () električni kuhalnik za hitro kuhanje: skuhati kavo na brzokuhalniku
  19.      brzoparílen  -lna -o prid. () ki je za hitro kuhanje ali parjenje: brzoparilni lonec
  20.      brzoparílnik  -a m () velik lonec ali kotel za hitro kuhanje ali parjenje: kuhati v brzoparilniku; stolitrski brzoparilnik
  21.      budílka  -e ž () ura, ki zvoni ob določenem času: budilka se sproži, zvoni; budilka me je zbudila ob petih; naviti budilko ∙ nastaviti budilko na šesto uro postaviti njen mehanizem tako, da bo zvonila ob šesti uri
  22.      bután  -a m () plin, ki se uporablja za kuhanje in segrevanje: kuhati na butan; segrevati z butanom; kuhalnik na butan; jeklenka za butan ♦ kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje štiri atome ogljika; neskl. pril.: butan plin
  23.      bútanje  -a s (ū) glagolnik od butati: butanje in sopihanje parnih kladiv; butanje valov; butanje na vrata / butanje topov
  24.      celín  -a m () lov. prožilni mehanizem pri puški (petelinki)
  25.      cév  -í ž, daj. mest. ed. cévi (ẹ̑) podolgovat, votel, navadno valjast predmet: cev pušča, se zamaši; napeljati vodovodne cevi; položiti odtočno cev; dolga, ravna cev; aluminijasta, cementna, gumijasta, steklena cev; brizgalna, dimna, grelna, plinska, svetilna cev; puškina, topovska cev; cev iz plastične mase; cev za zalivanje; pipa s kratko cevjo; premer cevi / dihalna cev za dihanje s poklopcem pri potapljaški maski // kar je po obliki ali funkciji podobno cevi: cvetni listi so zrasli v cev; cev požiralnika ◊ anat. Evstahijeva cev ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja; prebavna cev cevasti del prebavil, po katerem se premika, prebavlja hrana; elektr. bergmanska cev za električno napeljavo iz katraniziranega kartona; elektronska cev elektronka; fluorescenčna cev žarnica cevaste oblike, katere obloga sveti zaradi prevajanja električnega toka v razredčenem plinu; katodna cev elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; Braunova elektronka; neonska cev z neonom napolnjena svetilna cev, ki se uporablja zlasti v reklamne namene; fiz. rentgenska cev priprava za pridobivanje rentgenskih žarkov; metal. brezšivna cev ki ni varjena, ki je iz celega; strojn. izpušna cev po kateri se odvajajo plini pri motorju z notranjim zgorevanjem

   39 64 89 114 139 164 189 214 239 264  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA