Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ha (726-750)


  1.      pohábljenka  -e ž (ȃ) pohabljena ženska: grba mlade pohabljenke ♪
  2.      pohábljenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost pohabljenega: huda pohabljenost; pren., ekspr. duševna pohabljenost ♪
  3.      pohajáč  -a m (á) nav. ekspr. postopač: trg je bil poln pohajačev; lenuhi in pohajači ♪
  4.      pohajáčka  -e ž (ȃ) ženska oblika od pohajač: ta pohajačka se še zdaj ni vrnila ♪
  5.      pohájanje  -a s (ȃ) glagolnik od pohajati: med pohajanjem po mestu je srečal znanca / pohajanje v šolo ♪
  6.      pohájati  -am nedov. (ȃ) 1. bližati se stanju, ko kaj ni več na razpolago: denar mi že pohaja; živila so začela pohajati / starcu so pohajale moči; ko je to poslušala, ji je pohajal pogum; potrpežljivost mi je začela pohajati 2. nav. ekspr. postopati, pohajkovati: ves dan je samo pohajal; dobre volje je pohajal po mestu / pri nas ne boš pohajal 3. star. (večkrat) hoditi: ob nedeljah je pohajal v družbo; s sedmimi leti je začel pohajati v šolo ● zastar. pogosto je pohajal svoj rojstni kraj hodil, prihajal v svoj rojstni kraj; ekspr. na strmi poti jim je pohajala sapa težko so dihali; zastar. pohaja iz kmečke družine izvira pohajajóč -a -e: pohajajoč po mestu, je srečal prijatelja ♪
  7.      pohajkáč  -a m (á) knjiž. pohajkovač, pohajkovalec: srečeval je mlade pohajkače; težaki in pristaniški pohajkači ♪
  8.      pohajkováč  -a m (á) nav. ekspr. kdor (rad) pohajkuje: na trgu je videval pohajkovače / bil je pohajkovač in lenuh ♪
  9.      pohajkoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) nav. ekspr. kdor (rad) pohajkuje: skupina nočnih pohajkovalcev / berači in pohajkovalci ♪
  10.      pohajkovánje  tudi pohájkovanje -a s (ȃ; ȃ) glagolnik od pohajkovati: naveličal se je pohajkovanja po trgovinah / ves dan samo pohajkuje ♪
  11.      pohajkováti  -újem tudi pohájkovati -ujem nedov. (á ȗ; ȃ) hoditi brez cilja, namena: celo popoldne je pohajkoval po mestu; vojaki so v skupinah pohajkovali ob obrežju / pohajkoval je od znanca do znanca // nav. ekspr. lenariti: on nikoli ne pohajkuje / pohajkovati v senci ♪
  12.      póhanec  -nca m (ọ́) agr. za zakol namenjen, navadno farmsko gojen piščanec: farma za pohance ♪
  13.      póhanje  -a s (ọ́) 1. glagolnik od pohati: posoda za pohanje / za kosilo je bilo pohanje in solata 2. nar. dolenjsko flancati: skleda pohanja ♪
  14.      póhati  -am nedov. (ọ́) pog. cvreti, zlasti panirano živilo: pohati meso; pohati piščanca / pohati krofe póhan -a -o: pohani piščanec; pohane kruhove rezine ∙ pog., ekspr. misliš, da ti bodo tam pohane piške v usta letele da se ti bo brez truda zelo dobro godilo ♪
  15.      pojáhati  -am tudi -jášem dov. (ā) 1. začeti jahati: osedlali so konje in pojahali / pojahati do gozda, čez polje odjahati 2. vulg. opraviti spolno občevanje: pojahal jo je ● pog. ubogali bodo, ali jih bo pa hudič, vrag pojahal ali pa bodo čutili zelo neprijetne, hude posledice; pog. če bo šlo tako naprej, nas bo vse skupaj hudič pojahal bomo vsi propadli ♪
  16.      pokrehávati  -am nedov. (ȃ) ekspr. močno in hripavo pokašljevati: bolnik je pokrehaval ♪
  17.      pokúhati  -am dov. (ú ȗ) 1. krajši čas kuhati: priliti vode in pokuhati; dodati zrezano hrenovko in jed pokuhati; ko se češnje pokuhajo, dodamo še jagode 2. s kuhanjem porabiti: pokuhala je že ves krompir / pokuhati sadje v žganje; vsa tekočina se je pokuhala pokúhan -a -o: politi s pokuhanim sokom ∙ nar. štajersko bil je precej pokuhan potrt, pobit ♪
  18.      pólhar  -ja [u̯h] m (ọ̑) lovec na polhe: je izkušen polhar ♪
  19.      pólharski  -a -o [u̯h] prid. (ọ̑) nanašajoč se na polharje ali polharstvo: polharska razstava / polharska noč ♪
  20.      pólharstvo  -a [u̯h] s (ọ̑) dejavnost polharjev: v teh krajih je razširjeno polharstvo ♪
  21.      pólhati  -am [u̯h] nedov. (ọ̑) nar. loviti polhe: polhali so celo noč ♪
  22.      polisaharíd  -a m (ȋ) kem. ogljikov hidrat, sestavljen iz večjega števila molekul monosaharida ♪
  23.      pomáhati  -am, in pomáhati tudi pomaháti -am dov. (á; á á á) 1. narediti (neurejene) gibe, navadno z roko: včasih kar tako pomaha / pes je pomahal z repom // narediti gibe z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: pomahala je otrokom, ki so se lovili pred hišo; pomahati z robčkom, roko (v pozdrav, slovo) / pomahal mu je, naj ustavi 2. ekspr. pojesti: pomahal je vse dateljne ♪
  24.      pomohamedániti  -im dov. (á ȃ) pomuslimaniti: pomohamedaniti prebivalce ♪
  25.      ponéhati  -am dov. (ẹ̑) 1. izraža konec obstajanja: vročina zunaj je ponehala / bolečine so ponehale 2. star. nehati, prenehati: ponehati plačevati / žal je ta navada ponehala ● star. niti za novčič ni ponehal ni popustil ♪

   601 626 651 676 701 726 751 776 801 826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA