Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ha (651-675)


  1.      ôhanje  -a s (ō) glagolnik od ohati: preveč je tega ohanja ♪
  2.      ôhati  -am nedov. (ō ȏ) ekspr. z oh izražati čustvo: zlovoljno je ohal in se kremžil od bolečin ♪
  3.      okŕhati  -am dov. (ŕ r̄) narediti, povzročiti, da rezilo (nekoliko) izgubi ostrino: okrhati nož; kosa se je okrhala; pren., ekspr. znal je okrhati idejno ostrino // ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: bolezen mu je okrhala zdravje; navdušenje se je okrhalo okŕhan -a -o 1. deležnik od okrhati: okrhan nož 2. knjiž. okrušen: okrhana opeka / okrhana vaza oškrbljena ♪
  4.      omuhávati se  -am se nedov. (ȃ) 1. nar. obotavljati se, obirati se: šel je nerad, zato se je omuhaval 2. star., v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, prilizovati se: omuhava se okrog sosedove hčerke ♪
  5.      opáhati  -am dov. (á ȃ) nar. otepsti: opahati sneg s suknjiča; opahati si prašno obleko ♪
  6.      opeháriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: ta slepar bi me rad opeharil / opehariti koga za dediščino / čutil je, da so ga opeharili za veliko upanje opeháriti se redko imeti škodo, izgubo: kadar je prodajal, se je vselej opeharil / opeharil se je, ko se je poročil z njo opehárjen -a -o: opeharjeni kupci; biti opeharjen za sadove zmage ♪
  7.      opehárjenec  -nca m (ȃ) ekspr. kdor je ogoljufan, prevaran: opeharjenci so se zaman jezili ♪
  8.      opehárjenost  -i ž (ȃ) ekspr. prevaranost: občutek opeharjenosti ♪
  9.      opháti  ophám stil. opšèm dov. (á ȃ, ȅ) s tolčenjem odstraniti trši ovoj žitnih zrn: ophati ječmen, proso; ophati v stopah ophán -a -o: ophano zrnje ♪
  10.      opíhati  -am dov., tudi opihájte; tudi opihála (í) 1. obdati s premikajočim se zrakom: opihati boleče mesto // obdati kaj s seboj: opihal jih je mrzel veter 2. s pihanjem odstraniti: opihati prah s knjige ♪
  11.      opŕhati  -am dov. (r̄) 1. umiti s prho: mati je oprhala otroka; oprhati se z vročo vodo; oprhala se je in se preoblekla // z razpršeno tekočino zmočiti, ovlažiti: oprhati rastlino; oprhati se po prsih; oprhati si obraz / kadar je kihnil, je oprhal vse okoli sebe 2. z rahlim udarjanjem odstraniti s česa: oprhati drobtine s krila; oprhati si sneg / oprhati si suknjič opŕhan -a -o: biti obrit in oprhan ♪
  12.      oprhávati  -am nedov. (ȃ) nav. ekspr. z rahlim udarjanjem odstranjevati s česa: oprhavati prah s suknje / drug drugemu oprhavata obleko ♪
  13.      ošpeháti  -ám dov. (á ȃ) pog., ekspr. umazati, zlasti z mastjo, maščobo: ošpehal (si) je obleko ošpehán -a -o: njegov klobuk je ves ošpehan ♪
  14.      ovóhati  -am dov. (ọ̑) 1. vohajoč se približati na več mestih: pes je pritekel k njemu in ga ovohal; živali sta se ovohali 2. zaznati, ugotoviti z vohom: ovohal je duh po acetonu / vse je otipal in ovohal poduhal / redko ko je stopil v vežo, je ovohal pečenko zavohal, zaduhal 3. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem priti do česa: ovohali so ga in zaprli / ti ljudje vse ovohajo izvohajo // s prikritim opazovanjem ugotoviti mnenje, mišljenje drugega: možje so najprej ovohali drug drugega, nato pa začeli govoriti ● ekspr. čete so včeraj prvič ovohale smodnik se bojevale ovóhan -a -o: ovohane kosti ♪
  15.      ovohávanje  -a s (ȃ) glagolnik od ovohavati: ovohavanje psov / nezaupljivo medsebojno ovohavanje ♪
  16.      ovohávati  -am nedov. (ȃ) 1. vohajoč se približevati na več mestih: pes ga je ovohaval in mahal z repom; živali sta se prijazno ovohavali 2. zaznavati, ugotavljati z vohom: ovohavati hlapljive snovi / redko ovohavati smrad vohati, duhati 3. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do česa: dolgo so ovohavali njihovo skrivališče, pa ga niso našli // s prikritim opazovanjem ugotavljati mnenje, mišljenje drugega: previdno so se ovohavali ● ekspr. fant je ovohaval motor od vseh strani ogledoval; ekspr. podjetni časnikar je spretno ovohaval zasebno življenje znanih ljudi si prizadeval o njih čim več izvedeti ♪
  17.      pahálast  -a -o prid. (á) zastar. pahljačast: palme s pahalastimi listi; pahalasta plavut ♪
  18.      pahálnik  -a [ln in u̯n] m (ȃ) star. pahljača: v roki je držala pahalnik in si z njim hladila obraz ♪
  19.      páhati  -am nedov. (á ȃ) 1. zastar. prihajati, veti: skozi vrata paha zatohel zrak / neki čuden duh je pahal iz njega 2. redko plapolati, vihrati: v vetru so pahala bandera ♪
  20.      pásha  -e ž (ȃ) pri judih pomladanski praznik v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti: večer pred pasho ♪
  21.      patriarhálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na patriarhat 1: patriarhalna ureditev prvotne družbe / patriarhalna družina; patriarhalno gospodarstvo / patriarhalni odnosi 2. ekspr. idiličen, idealiziran: spomini na nekdanje patriarhalno življenje 3. ekspr. nesodoben, zastarel: imel je patriarhalne nazore o vzgoji ● ekspr. pri tej hiši vlada patriarhalni red odloča, ukazuje mož; ekspr. pisatelj je dočakal patriarhalno starost zelo visoko ♪
  22.      patriarháličen  -čna -o prid. (á) zastar. patriarhalen: patriarhalična družina / patriarhalično življenje ♪
  23.      patriarhálnost  -i ž (ȃ) ekspr. idiličnost: patriarhalnost na vasi izginja ♦ soc. patriarhalnost družbenih odnosov ♪
  24.      patriarhát  -a m (ȃ) 1. soc. ureditev, v kateri so družinski poglavarji očetje: nastanek patriarhata; matriarhat in patriarhat 2. zlasti v vzhodni cerkvi najvažnejša, samostojna upravna enota, navadno v okviru narodne skupnosti: carigrajski patriarhat ♦ rel. oglejski patriarhat ♪
  25.      pavlíha  -e tudi -a m (í) 1. šaljiva, burkasta figura v lutkovnem gledališču: burke veselega pavlihe 2. ekspr. šaljiv, hudomušen človek: v vsaki družbi ga imajo radi, ker je tak pavliha ∙ ekspr. za pavliho ni hotel biti nikomur ni pustil, da bi se kdo norčeval iz njega; ekspr. imeti koga za pavliho norčevati se iz koga ♪

   526 551 576 601 626 651 676 701 726 751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA