Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ha (576-600)


  1.      nakúhati  -am dov. (ú ȗ) 1. s kuhanjem priti do določene količine česa: nakuhati in nacvreti različnih dobrot; nakuhala je jedi za tri dni / nakuhati deset kozarcev marmelade / letos so nakuhali veliko žganja 2. ekspr. povzročiti neprijetnost, težave: kaj si spet nakuhal; pazi se, da ti kakšne ne nakuha nakúhati se povečati svojo prostornino zaradi kuhanja: riž se je zelo nakuhal / bela moka se ne nakuha tako kot ajdova ♪
  2.      namáhati  -am, in namáhati tudi namaháti -am dov. (á; á á á) ekspr. natepsti, pretepsti: napadalca je pošteno namahal; namahati s palico, šibo / domače moštvo bodo spet namahali premagali ● ekspr. namahali so za dva voza trave nakosili so ♪
  3.      napeháti  -ám [pǝh] dov. (á ȃ) s pehanjem, porivanjem spraviti kam: napehaj sena iz skednja ♪
  4.      napháti  -phám stil. -pšèm dov. (á ȃ, ȅ) 1. s phanjem priti do določene količine česa: naphali so veliko ječmenove kaše 2. s pehanjem, porivanjem spraviti kam: naphati seno iz senika / knjiž. veter je naphal velike zamete napihal, nanesel // raba peša napolniti, natlačiti: naphati kozolec s snopi / pleteno ograjo naphajo s prstjo nabijejo napháti se ekspr. zelo se najesti: naphati se mesa / naphati se z mesom naphán -a -o: sloj naphane ilovice; debela, naphana listnica; s puhom naphane pernice ♪
  5.      napíhati  -am dov., tudi napihájte; tudi napihála (í) s pihanjem spraviti kam: burja napiha sneg v špranje; veter je napihal na nebo črne oblake ♪
  6.      napihávati  -am nedov. (ȃ) redko napihovati: napihavati balon / obleka se ji v vetru napihava / nimate vzroka, da bi se napihavali ♪
  7.      napúhati  -am dov. (ū) s puhanjem priti do določene količine česa: napuhal je precej dima, dimnih kolobarčkov ♪
  8.      nasmehávati se  -am se nedov. (ȃ) redko nasmehovati se: nasmehavali so se in jim pomežikovali ♪
  9.      nasmíhanje  -a s (ȋ) glagolnik od nasmihati se: veselo otrokovo nasmihanje / tega hinavskega nasmihanja ni mogel več prenašati ♪
  10.      nasmíhati se  -am se nedov. (ȋ ȋ) z manj poudarjenim izrazom obraza, navadno z le rahlo raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, radost: nasmihata se drug drugemu; ljubeznivo, skrivnostno se nasmiha; ob tej misli se je veselo nasmihal / njene ustnice so se nasmihale; ekspr. rahlo se je nasmihal v duši; pesn.: njive in gaji so se nasmihali; izza oblakov se mu nasmiha sonce // ekspr. posmehovati se: mi se nasmihamo vam, drugi se bodo pa nam; nasmiha se njeni govorici, zadregi ♪
  11.      nasmihávati se  -am se nedov. (ȃ) redko nasmihati se: veselo se ji je nasmihaval / zaničljivo se nasmihavati ♪
  12.      navíhanček  -čka m (í) ljubk. manjšalnica od navihanec: pridi sem, moj navihanček, da ti navijem ušesa ♪
  13.      navíhanec  -nca m (í) nav. ekspr. kdor zna z domiselnostjo, hudomušnostjo presenetiti, prevarati, navadno v nepomembni stvari: navihanca ni oštela, ampak se mu je samo smejala; med otroki je on največji navihanec; le kaj je spet naredil, navihanec ♪
  14.      navíhanka  -e ž (í) nav. ekspr. ženska, ki zna z domiselnostjo, hudomušnostjo presenetiti, prevarati, navadno v nepomembni stvari: navihanka se je prisrčno smejala njegovi zadregi / kukavica je prava navihanka ♪
  15.      navíhanost  -i ž (í) nav. ekspr. lastnost navihanega človeka: poznam njegovo navihanost; fantovska navihanost // nav. mn. domiselno, hudomušno dejanje: počenjati navihanosti; smejali so se njegovim navihanostim ♪
  16.      navíhati  -am dov. (í) 1. narediti, da je kaj nekoliko zvito, zavito: navihati (si) brke 2. zastar. prevarati, ukaniti: spoznal je, da ga je spet navihala navíhan -a -o 1. deležnik od navihati: navihani brki 2. ekspr. ki zna z domiselnostjo, hudomušnostjo presenetiti, prevarati, navadno v nepomembni stvari: živahen in navihan otrok; videti je neumen in neroden, v resnici pa je zelo navihan / dekle z navihanimi očmi; prisl.: navihano pogledovati, se smejati ♪
  17.      navóhati  -am dov. (ọ̑) redko zavohati: navohati smrad / navohati nesrečo ♪
  18.      navŕhati  -am dov. (r̄ ȓ) nar. naložiti, napolniti čez rob: navrhati košaro, pehar // napolniti: navrhati posodo z vinom navŕhan -a -o: navrhan krožnik juhe; navrhana košara hrušk; biti navrhan hrepenenja, ljubezni ♪
  19.      néhanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od nehati: nehanje rasti / delal je brez nehanja ♪
  20.      nehánje  -a s (ȃ) ekspr. življenje, delo, prizadevanje: vse njegovo nehanje se mu je zdelo nekoristno; njegovo dosedanje nehanje / vse svoje dejanje in nehanje je posvetil otrokom ♪
  21.      nèharmóničen  -čna -o prid. (ȅ-ọ́) neubran, neskladen: neharmonične barve / neharmoničen razvoj otroka / spremljava petja je bila neharmonična ♪
  22.      néhati  -am dov. (ẹ̑) 1. izraža prenehanje opravljanja dela, opravila a) z nedoločnikom: rad bi nehal delati; nehati govoriti, peti; nehaj že nalagati v peč; ni hotel nehati žvižgati / detelja je nehala rasti / brezoseb. že včeraj je nehalo snežiti / v osmrtnicah nehalo je biti dobro srce naše mame b) publ., z orodnikom: nehati z delom; nehati z izpraševanjem nehati izpraševati / ekspr.: nehaj s to neumnostjo; nehaj s tem c) elipt.: začeli bomo tam, kjer smo včeraj nehali; tepel je konja, čeprav so mu prigovarjali, naj neha / dež je nehal; ploha je nehala; brezoseb. poglej, če je že nehalo nehalo deževati, snežiti / redko brezskrbno veselje je nehalo se je končalo // s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto; končati: začeli so s prijaznim pogovorom, nehali pa s prepirom 2. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nehaj, da sta se že ločila ● ekspr. tak, nehaj že izraža zapoved; zastar. tako je ta človek nehal umrl; star. jeza ga je nehala minila; zastar. nehati od dela nehati delati; knjiž. njegove pesmi so nehale biti zanimive niso bile več zanimive néhati se raba peša končati se: pouk se je že nehal; vsaka stvar se kdaj neha; naše veselje se je nehalo / tam se gozd neha ● se vse neha ekspr. tu se pa res že vse neha izraža nezadovoljstvo, ogorčenje; ekspr. včasih je že tako surov, da se vse neha zelo surov; ekspr. pri denarju se vse neha kadar gre za gmotne stvari, se ljudje ne menijo za prijateljstvo, sorodstvo; z malim se začne, z velikim se neha ♪
  23.      neháti  -ám dov. (á ȃ) nar. pustiti: otroka je nehal doma ♪
  24.      nehávati  -am nedov. (ȃ) izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: nehava ga sovražiti b) publ., z orodnikom: počasi nehavamo z delom nehavamo delati c) elipt.: dež že nehava / beri, kaj bi nehaval nehávati se raba peša končevati se: vse se je nehavalo brez sklepov / tu se nehavajo Alpe ♪
  25.      nèkúhan  -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni kuhan: nekuhane jedi ♪

   451 476 501 526 551 576 601 626 651 676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA