Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ha (326-350)
- díhavica -e ž (ȋ) redko težko dihanje: mučila ga je dihavica ♪
- dirjíhati -am nedov. (í) zastar. dirjati, dirjastiti: dirjihati čez travnik in skozi grmovje ♪
- dísaharíd -a m (ȋ-ȋ) kem. sladkor, ki je sestavljen iz dveh monosaharidov ♪
- disharmóničen -čna -o prid. (ọ́) neskladen, neubran: konec novele je disharmoničen; disharmonična predstava ♪
- disharmoníja -e ž (ȋ) neskladnost, neubranost: disharmonija med idealom in resničnostjo; disharmonija med obliko in vsebino; ta ureditev je v disharmoniji s splošno strukturo političnega sistema / v pisateljevem delu je čutiti disharmonijo, skepso in resignacijo; ta novela ustvarja oblikovno in vsebinsko disharmonijo v knjigi; odhajal je z disharmonijo v duši ♪
- disharmonírati -am nedov. (ȋ) knjiž. ne skladati se, ne ujemati se: najini nazori disharmonirajo ♪
- dohájanje -a s (ȃ) glagolnik od dohajati: čim hitrejše dohajanje splošnega družbenega razvoja ♪
- dohájati -am nedov. (ȃ) 1. iti enako hitro kot kdo drug: deček je skoraj tekel, da so ga težko dohajali; komaj dohaja moža; pren. storitvena dejavnost ne dohaja potreb potrošnikov; delo komaj dohajamo ∙ teče, da ga komaj dohajajo peté zelo hitro 2. s hitrejšim premikanjem prihajati do koga, ki gre spredaj; dohitevati: nikogar ni srečaval, nikogar dohajal 3. publ. dojemati, razumevati: uprizoritev je toliko modernistična, da jo gledalci še lahko dohajajo; občinstvo težko dohaja sodobno likovno umetnost; umsko dohajati 4. zastar. prihajati: kupci so dohajali iz daljnih krajev / z bojišča
dohajajo pretresljive novice dohajajóč -a -e: opazovala je dohajajoče povabljence ♪
- dojáhati -am tudi -jášem dov. (ā) redko prijahati: Če bi bil podvizal, dojahal bi bil vendar do Loge vesi (I. Pregelj) ♪
- dokúhati -am dov. (ú ȗ) skuhati do konca: fižol je trd, treba ga je še dokuhati ♪
- dosúha prisl. (ȗ) knjiž. do suhega: dosuha obrisana posoda ♪
- dremávhati -am nedov. (ȃ) ekspr. zadovoljno dremati: stražarji so dremavhali v toplem bunkerju ♪
- dremúhati -am nedov. (ū) ekspr. dremati: nekateri so kar stoje dremuhali ♪
- drhál -i [au̯] ž (ȃ) slabš. 1. neurejena množica ljudi: drhal je od trenutka do trenutka naraščala / za tujcem se je podila drhal otrok // skupina nasilnih ljudi: tam se klatijo roparske drhali / fašistične drhali / dan za dnem popiva s svojo drhaljo druščino, družbo 2. ed. neosveščeni, nekulturni ljudje: zanj so bili ti ljudje drhal; spopadel se je z nazori malomeščanske drhali; poulična drhal / kot psovka poznam vas, drhal ♪
- drnjóhati -am nedov. (ọ̑) ekspr. smrčati: drnjohal je, da se je soba tresla // slabš. spati: dan je že, pa še kar naprej drnjoha ♪
- druhál -i [au̯] ž (ȃ) zastar. drhal ♪
- duhamóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki utrudljivo deluje na duha; mučen, moreč: duhamorno pisarniško delo; duhamorno dolgočasje; neprestano ponavljanje je za učence zelo duhamorno ♪
- duhán 1 -a m (ȃ) zastar. tobak: navaditi se na duhan; nabasati si pipo z duhanom / pridelovanje duhana ♪
- duhán 2 -a m (ȃ) v orientalskem okolju, nekdaj manjša gostilna: v duhanih so bili neredi vse bolj pogosti ♪
- duháprisôtnost -i ž (ȃ-ó) zastar. prisotnost duha, prisebnost: rešila ga je le izredna duhaprisotnost ♪
- dúhati -am nedov. (ū ȗ) z vohom zaznavati: duhati cvetje; duhali smo vonj po sveže pečenem kruhu; pren., ekspr. v tej stvari je duhal dobro kupčijo // biti sposoben za zaznavanje vonja: šakal duha mrhovino že na velike razdalje ♪
- dvódihálka -e ž (ọ̑-ȃ) nav. mn., zool. sladkovodna riba, ki diha s škrgami in pljuči; pljučarica ♪
- džihád in džíhad -a m (ȃ; ȋ) publ. vojna muslimanov proti tistim, ki ne priznavajo islama, sveta vojna: razglasiti džihad ♪
- éha medm. (ẹ̑) klic vprežni živini stoj: ustavil je: eha(aa)! ♪
- eksarhát -a m (ȃ) 1. v vzhodni cerkvi upravna enota, podrejena eksarhu: bolgarski eksarhat 2. zgod. ozemlje bizantinske države, podrejeno eksarhu: trgovske zveze med eksarhatom in Bizancem ♪
201 226 251 276 301 326 351 376 401 426