Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ha (201-225)


  1.      hazardêr  -ja m (ȇ) kdor igra hazard: bil je poklicni hazarder; strasten hazarder; pren., ekspr. politični hazarder ♪
  2.      hazardêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na hazarderje: hazarderska strast / hazarderska politika ♪
  3.      hazardíranje  -a s (ȋ) glagolnik od hazardirati: pri hazardiranju so se igralci sprli / hazardiranje na borzi, v politiki ♪
  4.      hazardírati  -am nedov. (ȋ) igrati hazard: hazardirati za visoke vsote; hazardiral je po igralnicah raznih letovišč; pren., ekspr. hazardirati v politiki ♪
  5.      hazardíst  -a m (ȋ) hazarder: strasten hazardist ♪
  6.      hazéna  -e ž (ẹ̑) šport., nekdaj rokometu podobna igra za ženske: igrati hazeno ♪
  7.      hazenášica  -e ž (á) šport., nekdaj ženska, ki igra hazeno ♪
  8.      Ábraham  -a m (ȃ) pog., šalj., v zvezi srečati, videti Abrahama dočakati petdeset let: dragemu kolegu, ki je te dni srečal Abrahama, kličemo: še na mnoga leta ♪
  9.      Ábrahamov  -a -o prid. (ȃ) rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje ∙ šalj. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; šalj. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu ♪
  10.      áeromeháničen  in aêromeháničen -čna -o (ȃ-á; ȇ-á) pridevnik od aeromehanika: aeromehanični zakoni ♪
  11.      áeromehánika  in aêromehánika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o silah in gibanju plinov ♪
  12.      ahà  tudi ahá medm. (ȁ; ȃ) izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: aha, že vidim; aha, zdaj te imam / včasih izgovorjeno skozi nos aha, taka je ta stvar / nič aha, kar zgrabi za delo ♪
  13.      áhasver  -a tudi -ja m (ȃ) knjiž. človek, ki ga nemir žene po svetu, večni popotnik ♪
  14.      áhasverski  -a -o (ȃ) pridevnik od ahasver: njena ahasverska narava ji ne da miru ♪
  15.      áhasverstvo  -a s (ȃ) knjiž. ahasversko življenje: samota in ahasverstvo / motiv ahasverstva v literaturi ♪
  16.      ahát  -a m (ȃ) poldrag kamen različnih barv: dragocen ahat; prstan z belim ahatom ♦ min. kalcedon s kremenom ♪
  17.      aháten  -tna -o prid. (ȃ) ki je iz ahatov, z ahati: ahatna broška; ahatni prstani / ahatno steklo ♪
  18.      áhati  -am nedov. (ā ȃ) ekspr. z ah izražati čustvo: namesto, da ahamo in ohamo, če otrok zboli, pokličimo zdravnika ♪
  19.      arháičen  -čna -o prid. (á) 1. starodaven, starinski: arhaični ljudski plesi; rad uporablja arhaične besede / tak način izražanja daje njegovemu jeziku arhaično patino // ekspr. nesodoben, zastarel: arhaični nazori, pojavi 2. nanašajoč se na arhaik ali arhaiko: arhaična doba / arhaična umetnost ♪
  20.      arháičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost arhaičnega: arhaičnost v besedi in obliki ♪
  21.      arháik  -a m (á) geol. starejše obdobje praveka, v katerem so se pojavili prvi nejasni sledovi življenja ♪
  22.      arháika  -e ž (á) 1. lastnosti, značilnosti arhaičnega: preprosta kmečka arhaika 2. um. doba prvih razvojnih stopenj v predklasični umetnosti: grška arhaika ♪
  23.      arhaístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na arhaizem: arhaistična oblika verza; arhaistično odrsko okolje ♪
  24.      arhaízem  -zma m (ȋ) starinska značilnost: arhaizem stavbe // lingv. jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku: dialektični, slovanski arhaizmi ♪
  25.      arhaizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj arhaičnemu podobno: arhaizirati jezik arhaizíran -a -o: arhaizirana podoba sodobnih mest ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA