Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

HOV (76-100)



  1.      hovnat  -a -o prid. () nanašajoč se na máh: mahovnata ruša / mahovnata skala; mahovnata tla / perje ni bilo več mahovnato
  2.      mahóvnica  -e ž (ọ̑) bot. grmičasta zimzelena rastlina z užitnimi rdečimi jagodami, ki raste na barjih, Oxycoccus: tam rastejo mahovnice / nabirati mahovnice; mezga iz mahovnic ◊ vet. mahovnice kožno vnetje, navadno na bicljih zadnjih nog
  3.      mahovnják  -a m (á) nav. mn., zool. maločlenar, ki živi, prirasel na dno, zlasti v morju, Bryozoa
  4.      hovka  -e ž (ẹ̑) žarg. kamera na meh: fotografira z mehovko
  5.      métternichovski  -a -o [meternih-] prid. (ẹ̑) nav. ekspr. nanašajoč se na avstrijskega državnika Metternicha: doba metternichovskega absolutizma / metternichovska Ljubljana
  6.      mrhovína  -e ž (í) meso poginule živali: hraniti se z mrhovino; duh po mrhovini // poginula žival: pasje mrhovine; pren., slabš. nisem vedel, da je taka duševna mrhovina
  7.      mrhovínar  -ja m () 1. žival, ki se hrani z mrhovino: ob truplu so se začeli zbirati mrhovinarji; jastrebi mrhovinarji; pren., ekspr. mrhovinarji so že škilili čez mejo, kdaj bodo državo raztrgali 2. žarg. lovec, ribič, ki ne lovi v skladu s predpisi: bal se je, da bi gamsa ne pobil kak mrhovinar 3. slabš. konjederec, konjač: nesreča je prišla prav mrhovinarju ◊ voj. ropar mrličev in ranjencev na bojišču
  8.      mrhovínarka  -e ž () ženska oblika od mrhovinar: te živali so mrhovinarke
  9.      mrhovínarstvo  -a s () žarg. dejavnost mrhovinarjev: odvračal jih je od mrhovinarstva ◊ voj. ropanje mrličev in ranjencev na bojišču
  10.      mrhovínast  -a -o prid. (í) tak kot pri mrhovini: mrhovinast smrad močvirja
  11.      mrhovíšče  -a s (í) 1. prostor za zakopavanje živalskih trupel; živalsko grobišče: ograditi mrhovišče 2. lov. prostor, na katerega se daje mrhovina ali meso ubitih živali za vabo zverem: iti čakat medveda na mrhovišče
  12.      muhováti se  -újem se nedov.) nar. obotavljati se, obirati se: Naprej! Udari črno, kaj bi se muhovala (J. Jalen)
  13.      hovček  -čka m (ú) nar. majhna ptica selivka s sivim ali črnim hrbtom in belim trebuhom; muhar: odselitev muhovčkov
  14.      hovnik  -a m (ú) 1. redko muhalnik: sedel je za mizo in udarjal z muhovnikom 2. nar. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; lat: koruza že dela muhovnike ◊ bot. rastlina z dvema nasprotnima jajčastima ali srčastima listoma in zelenkastimi cveti v grozdastem socvetju, Listera
  15.      nabuhováti  -újem nedov.) dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter nabuhuje obešeno perilo
  16.      nàdduhóvnik  -a m (-ọ́) rel., nekdaj naslov za duhovnika, ki je nadrejen duhovnikom določenega področja: zadnji salzburški nadduhovnik v Panoniji
  17.      napihoválka  -e [k tudi lk] ž () nav. mn., zool. ribe, ki se zlasti ob nevarnosti napolnijo z zrakom ali vodo in dobijo kroglasto obliko, Tetraodontidae: zelena napihovalka
  18.      napihovánje  -a s () glagolnik od napihovati: napihovanje balona / napihovanje nevarnosti, uspehov / tu ti napihovanje nič ne pomaga / napihovanje sira
  19.      napihováti  -újem nedov.) 1. napolnjevati kaj z zrakom, da postane po obsegu večje: napihovati balon, blazino; napihovati z usti 2. dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napihoval zastave, zavese; napihovati lica / truplo se je v vodi napihovalo / sveža krma kravo napihuje napenja 3. ekspr. dajati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: napihovati napake, zasluge / stvar so tako napihovali, da se je spremenila v pravo senzacijo 4. ekspr. povzročati, da postane kdo domišljav, prevzeten: bogastvo ga je napihovalo; uspeh ga je čedalje bolj napihoval napihováti se ekspr. 1. postajati domišljav, prevzeten: zadnje čase se zelo napihuje // bahati se, postavljati se: pred njo se je rad napihoval; celo napihuje se s tem dejanjem 2. biti jezen, užaljen: zakaj se napihuješ, saj nisem nič hudega mislil s tem ● spet se napihuje kot žaba je zelo domišljav, prevzeten; ekspr. če se še tako napihuje, tega dela ne bo dokončal do roka se trudi, si prizadevaagr. sir se napihuje površina sira se izboči zaradi plinov, ki jih povzročajo tehnološko neustrezni mikroorganizmi
  20.      nasmehováti se  -újem se nedov.) z izrazom obraza, navadno z raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, radost: nasmehovala se je plesalcu; zadovoljno, zlobno se nasmehovati
  21.      navdihoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor da navdih: navdihovalec umetniškega dela / navdihovalci in organizatorji osvobodilnega gibanja pobudniki / obsodili so krivce in njihove navdihovalce hujskače
  22.      navdihoválka  -e [k tudi lk] ž () ženska, ki da navdih: navdihovalke pesnikov
  23.      navdihováti  -újem nedov.) 1. dajati navdih: pesnika navdihuje socialno čustvo; pisatelja je navdihovala vera v človeka; povest je navdihoval vojni čas; Goethe se je navdihoval pri Danteju // dajati pobudo za kaj, vplivati na kaj: tisti, ki navdihujejo tako ravnanje, so se spustili v nevarno igro 2. knjiž. povzročati, vzbujati v kom kaj: njegova usoda jih je navdihovala s sočutjem / navdihujejo ga želje, da bi ji pomagal navdihujóč -a -e: navdihujoča moč lepote
  24.      navrhovátiti  -im dov.) star. naložiti, nakopičiti: navrhovatiti kamenje na dvorišču navrhováten -a -o: navrhovateni hlodi
  25.      nèduhóven  -vna -o prid. (-ọ̄) ki ni duhoven: telesni, neduhovni razvoj / neduhovna usmerjenost generacije

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA