Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

HOV (326-350)


  1.      brúno  -a s (ū) na dveh straneh obtesano deblo: tesati bruno; počrnela bruna; iz brun narejena bajta // nar. deblo, hlod: Tesišče je bilo v jami nedaleč od plotu. Na stoleh je ležalo pet dolgih olupljenih brun (Prežihov) ● bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne ♪
  2.      budístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na budiste ali budizem: budistični duhovniki; prebirati budistične spise; budistični tempelj; tamkajšnji prebivalci so budistične vere ♪
  3.      búnda  -e ž (ȗ) jopič, podložen s krznom: obleči bundo; smučarska, šoferska, železničarska bunda // nekdaj težka suknja, navadno iz kožuhovine: dolga, kosmata bunda ♪
  4.      cágati  -am nedov. (á) nižje pog. obotavljati se, omahovati: kaj cagate in čakate // obupavati: ne cagaj, vse se bo še uredilo ♪
  5.      cámar  -ja m (ā) nar. ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe; drug: Karničniki so pripravljali velikansko svatbo .. camar je navabil skoraj sto parov svatov (Prežihov) ♪
  6.      cèk  céka m (ȅ ẹ̄) nar. klòp: Vsaka druga beseda mu je kletev, bogoskrunstvo in otrok se take reči primejo ko cek (Prežihov) ♪
  7.      célebret  -a m (ẹ̑) rel. škofijsko potrdilo, da sme duhovnik v tujem kraju maševati: izdati celebret ♪
  8.      celibát  -a m (ȃ) obvezna neoženjenost, zlasti duhovnikov nekaterih veroizpovedi, brezženstvo: protestantizem je odpravil celibat; zagovorniki in nasprotniki celibata / duhovniški celibat ♪
  9.      cementácija  -e ž (á) metal. 1. utrjevanje površine jekla z ogljikom pri visoki temperaturi: cementacija batnih svornikov 2. pridobivanje kovin iz raztopine njihovih soli z manj žlahtnimi kovinami ◊ petr. izločanje veziva okrog zrn ali drobcev kamnine ♪
  10.      céncati  -am in cencáti -ám [nenaglašeno cǝn in cen] nedov. (ẹ̑; á ȃ) redko omahovati, pomišljati se: odločiti se je treba, ne pa cencati // slabš. počasi hoditi, voziti se: leno cenca po cesti ♪
  11.      cencljáti  -ám [cen in cǝn] nedov. (á ȃ) redko omahovati, pomišljati se: dolgo so cencljali, preden so se odločili ♪
  12.      céniti  -im, in ceníti in céniti -im nedov. (ẹ́; ȋ ẹ́) 1. dov. in nedov. določiti denarno vrednost: koliko boš cenil kravo? // približno določati količino: število prebivalstva cenijo že na sto tisoč 2. ugotavljati veljavo ali vrednost: ceniti človeka po dejanjih 3. prisojati komu vrednote: cenijo ga zaradi vestnega dela; že od nekdaj sem vas cenil / cenil je svobodo in neodvisnost; znal je ceniti njihove zasluge; visoko cenim Tolstoja cénjen -a -o: goriške češnje so zelo cenjene; hiša je bila cenjena na dva milijona; njegovo delo ni dovolj cenjeno / v vljudnostnem nagovoru: knjiž. cenjeni bralec; publ. cenjeni gostje, vabimo vas na pokušnjo vina / šalj. pa vaše cenjeno zdravje? sam.: vljudnostni nagovor kako ste potovali, cenjeni? ♪
  13.      cerkvénec  -nca m (ẹ̄) star. cerkovnik: cerkvenec stopi iz zakristije; dolgo je bil cerkvenec v stolnici // duhovnik: cerkvenci in menihi ♪
  14.      cerkvenják  -a m (á) star. duhovnik ♪
  15.      cícanje  -a s (ȋ) nar. oglašanje ptic z glasom ci: Tedaj pridejo s severa divje race in gosi. Prvi večeri so polni njihovega cicanja po zraku (M. Kranjec) ♪
  16.      cícast  -a -o prid. (ȋ) 1. ki je iz cica: cicasta ruta; cicasto krilo 2. nar. lep, čeden: Včasih je veljala za cicasto dekle, ali od težkega dela, nerednega življenja in alkohola je naglo ostarela (Prežihov) ♪
  17.      cigumígu  m neskl., tudi cigumígu -ja (ȋ) slabš. igranje na godalo: ne morem poslušati njihovega cigumigu; goslačev cigumigu // godalo: spravite že tisti cigumigu ♪
  18.      cincáriti  -im nedov. (á ȃ) pog., ekspr. omahovati, pomišljati se: midva ne bova tako cincarila kot ti ♪
  19.      cíncati  -am nedov. (ȋ) 1. pog. omahovati, pomišljati se: nekateri so dolgo cincali, preden so se odločili; ekspr. kaj toliko cincaš, naredi! 2. slabš. počasi hoditi ali voziti se: dobro uro bova cincala do vrha; že od jutra se cincamo z vlakom // redko klecajoče hoditi: pes cinca po treh nogah 3. redko majati se sem in tja: sključen voznikov hrbet cinca na vozu / konj cinca z glavo / preh. božala in cincala je otroka ♪
  20.      cíncavost  tudi cincávost -i ž (ȋ; á) pog. omahljivost, neodločnost: njihova cincavost ga jezi ♪
  21.      cíngulum  -la in -a m (ȋ) rel. pas za prepasovanje duhovniške ali redovniške obleke: prepasati se s cingulom ◊ med. obveza za prsni koš ♪
  22.      cirílmetódijski  -a -o prid. (ȋ-ọ́) nanašajoč se na slovanska apostola Cirila in Metoda: cirilmetodijske ideje / cirilmetodijske šole nekdaj šole, ki jih je ustanavljala narodnoobrambna Družba sv. Cirila in Metoda; cirilmetodijsko obdobje druga polovica 9. stoletja / Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov ♪
  23.      cirílmetódovec  -vca m (ȋ-ọ̑) član Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov ♪
  24.      civilizácija  -e ž (á) skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, zlasti glede na znanstveni in tehnični napredek: civilizacija raste; materialna, tehnična civilizacija; moderna, visoka civilizacija / nespečnost je bolezen civilizacije // posebna oblika duhovnega, materialnega in socialnega življenja kakega naroda ali skupine narodov: egipčanska, evropska civilizacija; ostanki civilizacije rodu Maja ◊ zgod. civilizacija po Morganu in Engelsu tretja stopnja v razvoju človeške družbe ♪
  25.      cmérjenje  -a s (ẹ́) glagolnik od cmeriti se: iz množice je bilo slišati posamezno cmerjenje in pridušen jok / dovolj mi je tvojega vzdihovanja in cmerjenja ♪

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA