Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

HOV (301-325)


  1.      bóbenček  -čka [bǝn] m (ọ̑) 1. manjšalnica od boben: razbijati po bobenčku; ročni bobenček / vrteti ročico loterijskega bobenčka // vrtljiv valjček pri revolverju: revolver na bobenček 2. pog. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom; bobnič: ne vpij, saj mi bo še bobenček počil ♪
  2.      bóbnič  -a m (ọ̑) 1. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom: ob eksploziji mu je počil bobnič; zvočni valovi tresejo bobnič 2. manjšalnica od boben: udarjati po bobniču // vrtljiv valjček pri revolverju; bobenček: revolver na bobnič ♪
  3.      bogástvo  -a s (ȃ) 1. stanje bogatega človeka: iz nekdanjega bogastva je padel v najhujšo revščino / živeti v bogastvu v izobilju 2. velike materialne dobrine: vse svoje bogastvo je zapustil sinu; neizmerno bogastvo; nepošteno pridobljeno bogastvo / koncentracija bogastva / zdravje je največje bogastvo; pren. duhovno, kulturno bogastvo; bogastvo duha, srca // nav. mn., s prilastkom kar obstaja na zemlji v velikih količinah in se da izkoriščati: naravna, rudna bogastva 3. knjiž., z rodilnikom velika in raznovrstna množina: bogastvo barv, misli ♪
  4.      bogátost  -i ž (á) značilnost, lastnost bogatega: občudovala je bogatost njihovega doma / bogatost življenja ♪
  5.      bógovec  -vca m (ọ̄) star. duhovnik, predikant ♪
  6.      bógzná  in bóg zná prisl. (ọ̑-ȃ) star. bogve: bogzna zakaj to dela / drži se, kot bi bil bogzna kdo; igra ni bogzna kako duhovita ♪
  7.      bojéčnež  -a m (ẹ̑) ekspr. boječ človek: posmehoval se je boječnežem ♪
  8.      bojíšče  -a s (í) kraj oboroženega spopada: oditi na bojišče; pasti na bojišču; poročila z bojišča; pren. v drugem delu šahovske partije se je bojišče preneslo na kraljevo krilo ♪
  9.      bôsti  bôdem nedov., bôdel in bódel bôdla, stil. bòl bôla (ó) 1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode; njihov prezir ga bode; v srce ga bode propadanje domače hiše // brezoseb. čutiti ostro bolečino: če hodim bos, me bode / v prsih, pod rebri ga bode 2. delati vbode, vbodljaje: z iglo je bodla v tkanino; pren. oči so svetlo žarele in bodle vanj; brez besed stoji in bode v tla 3. prodirati, riniti iz česa: trava je bodla iz peska; žito že bode iz zemlje ● ta krava bode rada napada z rogovi; naš uspeh jih bode (v oči) nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha; njeno vedenje bode v oči je zelo opazno; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice bôsti se napadati se z rogovi: vola se bodeta; pren. ali naj se vse življenje bodem z njim? ne bom se več bodel s teboj ∙ ekspr. ne bodi se z bikom ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; knjiž., ekspr. bodel se je s hudimi skrbmi mučil; prim. bodeč ♪
  10.      bôžji  -a -e prid. (ó) 1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja Kristusova mati; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega // namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike 2. v medmetni rabi, včasih kot zapostavljeni prilastek, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake ● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja ◊ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja ♪
  11.      brahmán  tudi bramán -a m (ȃ) v Indiji pripadnik najvišje kaste, navadno duhovnik: pobožen brahman ♪
  12.      bràt  bráta m, im. mn. brátje stil. bráti (ȁ á) 1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev: to je moj brat; sta brat in sestra; ima brata; pravi brat; rodni, star. rojeni brat; starejši brat; brat moje žene; podobna sta si kakor brat bratu / popol(i) brat; knjiž. solunska brata Ciril in Metod // vznes. pripadnik istega ali sorodnega naroda: izdajati brate; južni bratje; bratje Čehi; Slovani smo bratje po krvi / vsi ljudje smo bratje 2. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bil mu je brat po duhu in po srcu; brata v nesreči / kot nagovor Le malo vam jedila, bratje, hranim (F. Prešeren) / šalj. to so njegovi vinski bratje / brat po mleku človek, ki ga je dojila ista ženska 3. član samostanskega reda, ki ni duhovnik: samostanski brat; brat vratar // nekdaj naslov za člana istega telovadnega društva: brat načelnik ● ekspr. vsi so vedeli, da je vinski brat da rad pije, poseda po gostilnah; ekspr. hiša je med brati vredna milijon cena hiše je nizka; ekspr. kakor brata sva si velika prijatelja ◊ etn. deseti brat po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; rel. češki bratje husitska verska sekta, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem; manjši bratje frančiškani; usmiljeni bratje samostanski red, ki se posveča strežbi bolnikov bráte ekspr.: dobro srečo, brate; ne boš, brate! ♪
  13.      brdína  -e ž (í) zastar. vzpetina, breg: mahovita brdina ♪
  14.      brevír  -ja m (í) rel. vsakdanje obvezne molitve duhovnikov: moliti, opraviti brevir; pren. Prešernove pesmi so postale njegov brevir // knjiga s temi molitvami: duhovnik je zaprl brevir ♪
  15.      brezbóžen  -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. ki taji, ne priznava boga: brezbožen človek / brezbožen govor; brezbožno društvo 2. ekspr. obsojanja vreden, sramoten: njihovo ravnanje s starčkom je bilo surovo in brezbožno brezbóžno prisl.: brezbožno govoriti ♪
  16.      brezglàv  in brezgláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) 1. ekspr. ki ravna brez presoje, premisleka: nepremišljen in brezglav človek; brezglava množica / brezglava politika; vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo // ki izraža veliko zmedenost, zbeganost: brezglava naglica / obšla ga je brezglava groza; vsi so kot brezglavi begali sem ter tja 2. redko ki je brez glave: brezglavo truplo brezglávo prisl.: brezglavo bežati; brezglavo se je zaljubil ♪
  17.      brezglávost  -i ž (ā) ekspr. lastnost brezglavega, nepremišljenega človeka: njihova brezglavost jih je pogubila; v njegovih letih je to višek brezglavosti / brezglavost in nesposobnost politike // brezglavo, zmedeno stanje: povsod sta vladala nered in brezglavost ♪
  18.      brezizráznost  -i ž (á) lastnost brezizraznega: topa brezizraznost obraza / duhovna praznota in brezizraznost ♪
  19.      brezrokávnik  -a m (ȃ) jopica ali pulover brez rokavov: obleči brezrokavnik; kožuhovinast, pleten, žametast brezrokavnik / posrebreni gumbi na brezrokavniku telovniku ♪
  20.      brezvéstnost  -i ž (ẹ̄) lastnost brezvestnega človeka: brezvestnost oderuhov / brezvestnost pri opravljanju službe ♪
  21.      brezzaščíten  -tna -o prid. (ȋ) redko ki je brez zaščite, varstva: brezzaščiten človek; zasmehoval je brezzaščitno žensko ♪
  22.      brezžénstvo  -a s (ẹ̑) redko obvezna neoženjenost, zlasti duhovnikov nekaterih veroizpovedi; celibat: brezženstvo duhovnikov ♪
  23.      brídek  -dka -o stil. -ó prid., bridkéjši tudi brídkejši (í ȋ) 1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh; točiti bridke solze / trpeti bridke bolečine hude; star. bridka smrt / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi ∙ star. bridka martra križ s podobo Kristusa // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: igralci so bili za tekmo premalo pripravljeni, to je bridka resnica; bridka zmota 2. star. oster: bridki meč; bridka sablja 3. nar. vzhodno grenek: bridek okus zdravila brídko stil. bridkó 1. prislov od bridek: bridko se nasmehniti, vzdihovati, zajokati 2. ekspr. izraža veliko mero: še bridko se boš kesal; bridko se motiš, če misliš tako; držala se je bridko resno / bridko pogrešati, žalovati; sam.: preslišati mora marsikatero bridko ♪
  24.      briozój  in bríozoj -a m (ọ̑; ȋ) nav. mn., zool. maločlenar, ki živi, prirasel na dno, zlasti v morju; mahovnjak ♪
  25.      briskírati  -am nedov. in dov. (ȋ) ekspr. ne upoštevati, omalovaževati: njihove interese so kar briskirali; založniki so kratko malo briskirali knjižni trg ♪

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA