Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

HOV (173-197)


  1.      strahovánje  -a s (ȃ) glagolnik od strahovati: s strahovanjem odvrniti prebivalstvo od sovražnih dejanj; strahovanje in mučenje ♪
  2.      strahováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z grožnjami, s silo dosegati, da se kdo boji: vojaki so ropali in strahovali ljudi; strahovati otroke s palico / z gradu so strahovali vso okolico // z vplivom, ravnanjem dosegati, da si kdo ne upa ravnati v skladu s svojimi željami: hči je strahovala očeta; strahovati sodelavce / ekspr. s svojimi muhami strahuje vse 2. star. bati se: strahoval je za službo; strahoval je, da bi se doma medtem kaj hudega zgodilo strahován -a -o: strahovani otroci; strahovano in teptano ljudstvo ♪
  3.      strahóven  tudi stráhoven -vna -o prid. (ọ̄; ȃ) knjiž. nanašajoč se na strah: strahovno vzdušje / redko strahovno dejanje strašno ♪
  4.      strahovít  -a -o prid. (ȋ) ekspr. 1. ki ima strah vzbujajoče lastnosti: začel se je strahovit boj; strahovita nesreča, smrt 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: znajti se v strahoviti stiski; strahovito pomanjkanje / strahovit smrad; strahovita vročina / začutil je strahovit udarec zelo močen strahovíto prisl.: strahovito se je razjezil; strahovito privlačna ženska; strahovito razdejano mesto ♪
  5.      strahovláda  -e ž (ȃ) oblast, ki temelji na strahovanju, nasilju: vpeljati strahovlado; obdobje strahovlade; pren. strahovlada meščanske dramatike ∙ strahovlada fašistov se je stopnjevala teror, nasilje ♪
  6.      šáhovec  -vca m (ȃ) zastar. šahist: slab šahovec ♪
  7.      šahóvnica  -e ž (ọ̑) 1. plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv, navadno za igranje šaha: postaviti figure na šahovnico; desna, leva stran šahovnice ♦ šah. rob šahovnice vsaka od štirih končnih vrst polj na šahovnici 2. publ. področje, kjer se križajo koristi, interesi več držav: tuji vplivi na sredozemski šahovnici / dogodki na svetovni šahovnici ♪
  8.      šáhovski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šah: šahovski prvak / šahovska teorija / šahovski turnir; šahovska partija; šahovska ura ura z dvema številčnicama in dvema samostojnima mehanizmoma za merjenje časa, ki ga igralca porabita za poteze ♦ šah. (šahovski) problem umetno narejena pozicija z zahtevo, da se v določenem številu potez da mat; šahovska figura; šahovska olimpiada turnir državnih reprezentanc s po štirimi igralci za svetovno moštveno prvenstvo šáhovsko prisl.: šahovsko razvite države ♪
  9.      špehóvka  -e ž (ọ̄) ocvirkova potica: speči špehovko za pustni torek ♪
  10.      upehováti se  -újem se nedov. (á ȗ) redko večkrat se upehati: pri hoji od hiše do hiše se je upehoval ♪
  11.      upihováti  -újem nedov. (á ȗ) s pihom, pihanjem ugašati: upihovati sveče / veter je upihoval lučke na grobovih ♪
  12.      uplahováti  -újem nedov. (á ȗ) redko plahneti: oteklo vime je počasi uplahovalo / jeza mu že uplahuje ♪
  13.      usahováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. usihati: jezero usahuje / voda v potoku že usahuje / rastline usahujejo, ker suša že predolgo traja ♪
  14.      ustrahoválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se ustrahuje: ustrahovalni ukrepi; okupatorjeva ustrahovalna dejanja / ustrahovalna metoda v vzgoji ♪
  15.      ustrahovánje  -a s (ȃ) glagolnik od ustrahovati: ustrahovanje otrok s palico; ustrahovanje, grožnje in nasilje / sinovo ustrahovanje očeta ♪
  16.      ustrahovánost  -i ž (á) stanje ustrahovanega: trpeti zaradi ustrahovanosti ♪
  17.      ustrahováti  -újem nedov. in dov. (á ȗ) z grožnjami, s silo dosegati, da se kdo boji: ni se pustil ustrahovati; ustrahovati prebivalstvo // z vplivom, ravnanjem dosegati, da si kdo ne upa ravnati v skladu s svojimi željami: žena ga hoče ustrahovati; ustrahovati podrejene ustrahujóč -a -e: preplašil jo je njegov ustrahujoči glas ustrahován -a -o: ustrahovani učenci; žena je bila ustrahovana ♪
  18.      utihováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. prenehavati biti slišen: glasovi v sobi so polagoma utihovali 2. prenehavati oddajati glasove, šume: pevci so začeli utihovati / glasbila so drugo za drugim utihovala 3. postajati manj intenziven, manj izrazit: vihar utihuje ♪
  19.      vdihováti  -újem nedov. (á ȗ) vdihavati: globoko, počasi vdihovati / vdihovati strupene pline / vdihovati smrekovo olje / sonce je vdihovalo naravi posebno lepoto dajalo ♪
  20.      vpihováti  -újem nedov. (á ȗ) s pihanjem spravljati v kaj: vpihovati vroč zrak v cev ♪
  21.      vrhovàt  -áta -o prid. (ȁ ā) 1. ki ima velik, izrazit vrh; vrhat: vrhovato drevo 2. star. zvrhan: vrhovat jerbas jabolk / nameriti vrhovato mero vrhováto prisl.: vrhovato poln ♪
  22.      vrhováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., navadno v zvezi z v dosegati vrh, višek: družabno življenje vrhuje v zimskih mesecih ● knjiž. ko je sonce najbolj vrhovalo, ga je zakril oblak ko je bilo sonce najvišje ♪
  23.      vrhovátiti  -im nedov. (á ȃ) star. nalagati, kopičiti: vrhovatiti zaboje; oblaki se vrhovatijo okoli gorskih vrhov / vrhovatiti besede ♪
  24.      vrhóvec  -vca m (ọ̄) kdor živi na vrhu ali je doma z vrha: kmetije vrhovcev; vrhovci in dolinci ♪
  25.      vrhóven  -vna -o prid. (ọ̄) 1. ki je v razvrstitvi glede na oblast, pooblastila na najvišjem mestu: vrhovni organ državne oblasti; vrhovno vodstvo upora / vrhovni komandant; vrhovni poglavar katoliške cerkve papež; ukaz vrhovnega poveljstva / v Sovjetski zvezi Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik // glede na hierarhično stopnjo najvišji: imeti vrhovno oblast; vrhovno nadzorstvo / vrhovna ideja 2. zastar. vrhnji: vrhovna oblačila / vrhovne veje vršne ◊ jur. vrhovno sodišče sodišče najvišje stopnje v republiki ali državi, ki odloča o sodbah nižjih sodišč; voj. vrhovni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju Jugoslavije ♪

   48 73 98 123 148 173 198 223 248 273  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA