Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
HOV (151-175) 
- prótiduhóvski -a -o prid. (ọ̑-ọ́) star. protiduhovniški: protiduhovsko izobraženstvo ♪
- púhovka -e ž (ȗ) jopič, podložen s puhom: obleči puhovko; vetrovka in puhovka // mn. hlače, podložene s puhom: obleči puhovke ◊ alp. spalna vreča, podložena s puhom ♪
- rájhovec -vca m (ȃ) nav. slabš. nemški državljan, živeč v mejah Nemčije pred letom 1938: rajhovci in besarabski Nemci ♪
- rájhovski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rajh: rajhovske meje / rajhovski Nemci ♪
- razduhóvljenje -a s (ọ̑) knjiž. odvzem, odstranitev duhovnih lastnosti, značilnosti: boriti se proti razduhovljenju sodobnega človeka ♪
- razmahovánje -a s (ȃ) glagolnik od razmahovati se: razmahovanje športa / ovirati človeka pri njegovem razmahovanju ♪
- razmahováti -újem nedov. (á ȗ) redko zamahovati: ptič je razmahoval s perutmi / razmahovati z rokami ♪
- razmahováti se -újem se nedov. (á ȗ) nav. ekspr. dosegati večji obseg, večjo stopnjo razvoja: proizvodnja teh strojev se razmahuje / znanost se vedno bolj razmahuje / meščanstvo se je v tej dobi najbolj razmahovalo ♪
- razpahováti -újem nedov. (á ȗ) sunkovito odpirati, zlasti vrata: razpahovati vrata ♪
- razpihoválec -lca [u̯c] m (ȃ) ekspr. kdor razpihuje: razpihovalec ognja / razpihovalci upora ♪
- razpihovánje -a s (ȃ) glagolnik od razpihovati: razpihovanje ognja / razpihovanje sovraštva ♪
- razpihováti -újem nedov. (á ȗ) 1. s pihanjem povzročati, da kaj močneje zagori, zažari: razpihovati ogenj, žerjavico // ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročati, da postane kaj slabega, negativnega močnejše, večje: razpihovati sovraštvo 2. s pihanjem povzročati, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: veter je razpihoval seme ♪
- sluhovòd -óda m (ȍ ọ́) cevasti del ušesa med uhljem in bobničem: očistiti sluhovod / zunanji sluhovod ♪
- spahovánje 1 -a s (ȃ) glagolnik od spahovati: spahovanje desk ♪
- spahovánje 2 -a s (ȃ) glagolnik od spahovati se: spahovanje in kolcanje / spahovanje po kislem ♪
- spahováti -újem nedov. (á ȗ) delati, da so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani: spahovati deske, doge / klej dobro spahuje les ♪
- spahováti se -újem se tudi izpahováti se -újem se nedov. (á ȗ) nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihavati zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini: spahuje se mu; po vinu se mu spahuje / iz želodca se mu spahuje; prim. izpahovati ♪
- splahováti -újem nedov. (á ȗ) star. plahneti, upadati: oteklina počasi splahuje / dobra volja splahuje; prim. izplahovati ♪
- spodvihováti -újem nedov. (á ȗ) večkrat spodvihati: ves čas je spodvihovala ustnice; spodvihovati si brke ♪
- strahoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor koga strahuje: odkriti nočne strahovalce in napadalce / ekspr. otrok je pravi strahovalec v družini uveljavlja svojo voljo ♪
- strahoválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se strahuje: strahovalni ukrepi okupatorja / strahovalne metode v vzgoji ♪
- strahoválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od strahovalec: strahovalka otrok ♪
- strahovánje -a s (ȃ) glagolnik od strahovati: s strahovanjem odvrniti prebivalstvo od sovražnih dejanj; strahovanje in mučenje ♪
- strahováti -újem nedov. (á ȗ) 1. z grožnjami, s silo dosegati, da se kdo boji: vojaki so ropali in strahovali ljudi; strahovati otroke s palico / z gradu so strahovali vso okolico // z vplivom, ravnanjem dosegati, da si kdo ne upa ravnati v skladu s svojimi željami: hči je strahovala očeta; strahovati sodelavce / ekspr. s svojimi muhami strahuje vse 2. star. bati se: strahoval je za službo; strahoval je, da bi se doma medtem kaj hudega zgodilo strahován -a -o: strahovani otroci; strahovano in teptano ljudstvo ♪
- strahóven tudi stráhoven -vna -o prid. (ọ̄; ȃ) knjiž. nanašajoč se na strah: strahovno vzdušje / redko strahovno dejanje strašno ♪
26 51 76 101 126 151 176 201 226 251 
