Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

HOV (123-147)



  1.      podpihoválka  -e [k] ž () ženska oblika od podpihovalec: podpihovalka prepirov, sovraštva
  2.      podpihoválski  -a -o [s tudi ls] prid. () knjiž. hujskaški, ščuvalen: podpihovalsko govorjenje / podpihovalski glas
  3.      podpihovánje  -a s () glagolnik od podpihovati: podpihovanje ognja / njegovo podpihovanje ljudstva
  4.      podpihováti  -újem nedov.) 1. s pihanjem povzročati, da kaj močneje zagori, zažari: podpihovati ogenj, žerjavico / gozdni požar je podpihoval še veter razvnemal, širil // ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročati, da postaja kaj slabega, negativnega močnejše, večje: podpihovati nezadovoljstvo, sovraštvo / njeno obnašanje je še podpihovalo njegovo jezo 2. spodbujati k dejanjem, navadno slabim, negativnim: s svojimi govori samo podpihuje ljudstvo proti vladi / sina podpihuje proti očetu
  5.      poduhovíčiti  -im dov.) slabš. krajši čas duhovičiti: kdaj pa kdaj poduhoviči / z njim rad poduhoviči o filozofskih problemih se pogovori
  6.      poduhóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, povzročiti, da postanejo duhovne lastnosti, značilnosti pri kom prevladujoče: tako življenje jo je poduhovilo; njegov obraz se je z leti poduhovil / trpljenje je njuno ljubezen poduhovilo poduhóvljen -a -o: poduhovljen obraz; postal je mirnejši in bolj poduhovljen
  7.      poduhóvljati  -am nedov. (ọ́) delati, povzročati, da postanejo duhovne lastnosti, značilnosti pri kom prevladujoče: plemenititi in poduhovljati človeka / pisatelj idealizira in poduhovlja ljubezen
  8.      poduhóvljenje  -a s (ọ̑) glagolnik od poduhoviti: poduhovljenje človeka; poduhovljenje in ponotranjenje / poduhovljenje ljubezni
  9.      poduhóvljenost  -i ž (ọ̑) lastnost, stanje poduhovljenega: presenetila jih je poduhovljenost njegove fiziognomije; poduhovljenost in čustvena poglobljenost
  10.      podvihováti  -újem nedov.) večkrat podvihati: ves čas je podvihoval ustnice
  11.      pólhov  -a -o [h] prid. (ọ́) nanašajoč se na polhe: sušiti polhove kožice / star. nosi polhovo kapo polhovko
  12.      polhovína  -e [h] ž (í) 1. polšje krzno: kučma iz polhovine 2. redko polšja luknja: polh je prilezel iz polhovine
  13.      pólhovka  -e [h] ž (ọ́) kučma, kapa iz polhovih kožic, polhovine: pozimi so nosili polhovke
  14.      pomahováti  -újem nedov.) 1. večkrat delati (neurejene) gibe, navadno z rokami: sunkoma je pomahoval po zraku / pes je pomahoval z repom // večkrat delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: ob poslavljanju je pomahoval s klobukom 2. ekspr. viseti in se v presledkih gibati: levi rokav mu je prazen pomahoval ob telesu
  15.      ponehováti  -újem nedov.) 1. izraža približevanje koncu obstajanja: dež ponehuje / bolečina ponehuje / raba teh izrazov ponehuje se manjša 2. star. nehovati, prenehovati: vedno bolj je ponehoval misliti nase
  16.      posmehovánje  -a s () glagolnik od posmehovati se: njegovo posmehovanje ga boli; v delu je zelo izrazito posmehovanje človeškim slabostim
  17.      posmehováti se  -újem se nedov.) izražati negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: vsi so se mu posmehovali; posmehoval se je vsaki njegovi besedi in dejanju
  18.      potihováti  -újem nedov.) knjiž. 1. postajati tih, tišji: hrup je potihoval in spet naraščal 2. postajati manj intenziven, manj izrazit: vihar potihuje
  19.      potuhováti se  -újem se nedov.) večkrat se potuhniti: iz strahu se je potuhovala / ni se znal lagati in potuhovati
  20.      práhovka  -e ž () knjiž. krpa za prah: pobrisati prah s prahovko ◊ teh. steklena posoda z zamaškom za shranjevanje prašnatih in zrnatih snovi
  21.      prahóvnica  -e ž (ọ̑) nekdaj rog, mošnja za smodnik: napolniti prahovnico s smodnikom
  22.      preduhóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. poduhoviti: preduhoviti družbo / avtor je znal snov razgibati in preduhoviti preduhóvljen -a -o: njena preduhovljena plemenita pojava
  23.      prenehováti  -újem nedov.) 1. izraža približevanje koncu dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: vsi so opazili, da se prenehuje zanimati za okolico b) publ., z orodnikom: prenehovati z delom nehovati delati c) elipt.: dež že prenehuje 2. izraža približevanje koncu obstajanja: hrup že prenehuje
  24.      prepihovánje  -a s () glagolnik od prepihovati: prepihovanje cevi
  25.      prepihováti  -újem nedov.) 1. nav. 3. os. pihajoč prihajati skozi kaj: stanovanje je prepihovala burja 2. s pihanjem delati kaj prehodno, čisto: prepihovati cevi, filtrirno mrežico

   1 23 48 73 98 123 148 173 198 223  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA