Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

HOV (101-125)



  1.      nèduhovít  -a -o prid. (-) ki mu manjka duhovitosti: njihov sosed je pust in neduhovit človek / ekspr. stresal je precej neduhovite šale
  2.      nèduhóvnik  -a m (-ọ́) knjiž. vernik, ki ni duhovnik: duhovniki in neduhovniki
  3.      nehováti  -újem nedov.) izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: o tej generaciji nehujemo govoriti kot o mladih b) publ., z orodnikom: počasi nehujemo z delom nehujemo delati c) elipt.: dež že nehuje / redko poželenje počasi nehuje minevazastar. kako čudno nehujejo umirajo nehováti se raba peša končevati se: tam se nehuje gozd
  4.      njíhov  -a -o zaim. () 1. izraža svojino skupine bitij, oseb, od katerih govoreči nobene ne enači s seboj in nobene ne ogovarja, ali stvari, o katerih je govor: njihov avtomobil; knjige in njihova vsebina; ta hiša je njihova; njihovo stanovanje / njihovi obrazi 2. izraža splošno pripadnost tej skupini: njihovi nameni; njihove sposobnosti; njihovo znanje // izraža razmerje med to skupino in okolico: njihov ugled je velik 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine: njihovi otroci, predniki; njihova teta / njihov prijatelj / njihov gospodar 4. izraža izhajanje od te skupine: njihov nasvet, predlog; matere in njihov vpliv; potresi in njihove posledice; njihove spletke ● ekspr. zmeraj je bil ves njihov njim vdan; sam.: ne zahtevamo nič njihovega njihove lastnine; prim. njegov, njen, njun
  5.      oddihováti se  -újem se in oddihováti si -újem si nedov.) 1. med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem, večkrat (globoko) vdihniti ali izdihniti: govornik je jecljal in se oddihoval; pil je v dolgih požirkih in se zraven oddihoval / globoko se oddihovati 2. umirjati dihanje s kratkim prenehanjem dela, gibanja: sedla je na skalo in se oddihovala; na klancu sta se vola morala oddihovati // ekspr. počivati, odpočivati se: dobri dve uri so se oddihovali; oddihovati se od dela, med delom, pri delu ● knjiž. delo na polju se oddihuje ponehuje, se končuje; knjiž., ekspr. večina delavcev je šla na morje, le malo se jih bo oddihovalo doma preživljalo letni dopust oddihujóč se -a -e in oddihujóč si -a -e: oddihujoč se so obstali
  6.      odmahováti  -újem nedov.) 1. z mahanjem odgovarjati, navadno na pozdrav: odmahovali so ji, dokler ni vlak izginil 2. z gibi roke izražati odklonilen odnos, omalovaževanje, zavračanje: ni mu odgovoril, le odmahoval mu je / ne, tega ne maram, je odmahovala
  7.      odnehováti  -újem nedov.) 1. prenehavati vztrajati pri dejanju, kot ga določa sobesedilo: mlačev je bila zanje pretežka, drug za drugim so odnehovali 2. popuščati: na materine prošnje je začel odnehovati / vezi odnehujejo / bolečine odnehujejo
  8.      odpahováti  -újem nedov.) dajati zapah v tak položaj, da se kaj lahko odpre: stokala je, ko je odpahovala vežna vrata
  9.      odpihováti  -újem nedov.) s pihanjem odstranjevati: odpihovati prah / veter je odpihoval pršič
  10.      oduhóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. dati čemu značilnosti živega, človeškega: oduhoviti pravljično bitje oduhóvljen -a -o: oduhovljena narava ∙ star. imeti oduhovljen obraz poduhovljen
  11.      omahovánje  -a s () glagolnik od omahovati: zaradi omahovanja je zamudil izredno priložnost / odločil se je brez vsakega omahovanja
  12.      omahováti  -újem nedov.) 1. biti nesposoben, nezmožen za odločitev med dvema ali več možnostmi: glede tega omahuje; niti za trenutek ni omahovala; omahovati med lažjo in resnico; omahuje, ali naj odpošlje pismo 2. knjiž. omagovati, pešati: pod težo bremena ji roka omahuje / moči so nam omahovale, bili smo izčrpani / sovražniki že omahujejo postajajo manj napadalni 3. knjiž. počasi, s težavo hoditi: bataljon je omahoval proti taborišču ● knjiž. ponekod izgovor, poudarek omahuje se pojavlja v različnih oblikah, na različnih mestih; ekspr. korak mu omahuje hodi neodločno, negotovo omahováje stil. omahujé: omahovaje je krenil proti kaznilniškemu zidu omahujóč -a -e: omahujoč je stopila k oknu; omahujoči koraki
  13.      opihováti  -újem nedov.) obdajati s premikajočim se zrakom: opihovati obraz s pahljačo; opihovati si prste // obdajati kaj s seboj: grebene opihuje mrzel veter
  14.      oréhov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na oreh: orehovi listi; orehova veja / orehova lupina; okusna orehova jedrca / orehov liker; orehovi rogljiči, štruklji; orehove palačinke; orehova potica; orehovo pecivo / orehov furnir; orehov les / orehova omara / obleka orehove barve ♦ gastr. orehov kipnik kipnik z orehi oréhovo prisl.: orehovo rjav obraz
  15.      oréhovec  -vca m (ẹ́) 1. premog v velikosti od 1,5 do 3 cm: kockovec in orehovec 2. žganje iz orehov: ponudili so mu orehovec; požirek orehovca ◊ bot. orehovci drevesa s sestavljenimi listi in koščičastimi plodovi, Juglandaceae
  16.      orehovína  in oréhovina -e ž (í; ẹ́) orehov les: omara, vrata iz orehovine; stene so obite z orehovino
  17.      oréhovka  -e ž (ẹ́) nav. ekspr. orehova potica: spekla je pogačo in orehovko
  18.      hovka  -e ž (á) bot. visoka trava s cveti v latastem socvetju, Arrhenatherum: visoka pahovka
  19.      patriárhovski  -a -o prid. () nanašajoč se na patriarhe: patriarhovsko dostojanstvo / patriarhovska palača
  20.      pavlíhovski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na pavlihe: pavlihovski glas, nasmeh, obraz / pavlihovska vloga / njegove pavlihovske pripombe; pavlihovsko vedenje pavlíhovsko prisl.: pavlihovsko se obnašati; pavlihovsko pobarvan obraz; sam.: v njem se je prebujalo nekaj pavlihovskega
  21.      pavlíhovstvo  -a s (í) ekspr. lastnost šaljivega, hudomušnega človeka: pavlihovstvo njenega brata jo je že jezilo; v vsaki družbi so ga imeli radi zaradi njegovega pavlihovstva // šaljivo, hudomušno dejanje: zmeraj je naredil kakšno pavlihovstvo
  22.      podpihoválec  -lca [c] m () knjiž. kdor hujska, ščuva: podpihovalci in nergači / politični, vojni podpihovalci
  23.      podpihoválka  -e [k] ž () ženska oblika od podpihovalec: podpihovalka prepirov, sovraštva
  24.      podpihoválski  -a -o [s tudi ls] prid. () knjiž. hujskaški, ščuvalen: podpihovalsko govorjenje / podpihovalski glas
  25.      podpihovánje  -a s () glagolnik od podpihovati: podpihovanje ognja / njegovo podpihovanje ljudstva

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA