Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

HIT (1.776-1.800)


  1.      pritrjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. nameščati kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju: pritrjevati kljuke; pritrjevati podkvice na podplate; pritrjevati z vijaki 2. navadno z dajalnikom z besedo, kretnjo izražati, da se povedanemu, izrečenemu ne nasprotuje: pogledal je sogovornika, ki mu je pritrjeval; to so bili hudi časi, je pritrjeval; z glavo, glasno so mu pritrjevali / umetnikove oči več vidijo. Da, da, mu je hitel pritrjevati / pritrjevati mnenju, predlogu koga strinjati se, soglašati z njim; zmeraj pritrjuje svojemu šefu soglaša z njegovim mnenjem, ravnanjem; iz strahu je vsemu pritrjevala 3. z besedo, kretnjo izražati, da je v vprašanju povedano v skladu a) z resničnostjo: vprašala je otroke, če so že bili na morju. Vsi so pritrjevali b) z željo, hotenjem: na vprašanje, če bi šli radi na izlet, so vsi pritrjevali pritrjeváje: pritrjevaje povesi glavo pritrjujóč -a -e: pritrjujoč pogled; pritrjujoče pripombe ♪
  2.      priučljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da priučiti: opravljati hitro priučljivo delo 2. ki se (hitro) nauči česa: psa sta priučljiva ♪
  3.      priváditi  -im dov. (á ȃ) navaditi: privaditi otroka na red / privaditi žival na novo ime priváditi se 1. priti v stanje, ko se kaj ne zdi več težavno: privadil se je nerodne opore; privaditi se delu v rudniku / oči so se privadile delu v temnici // priti v stanje, ko se kaj ne zdi več nenavadno, nedomače: privaditi se novega pohištva; privaditi se novemu okolju; otrok se je v vrtcu hitro privadil 2. s ponavljanjem kakega dejanja priti v stanje, ko postane to potreba, navada: privaditi se ponočevanja; privaditi se kajenju / elipt. privadil se je vina pitja vina ● bakterije so se privadile na življenje v vodi prilagodile; ekspr. človek se vsemu privadi tudi težavna stvar postane človeku sčasoma manj težavna privájen -a -o: ne bo opustil privajenega načina življenja; na to je že privajen; s privajeno kretnjo si je potisnil klobuk na čelo ♪
  4.      privájati 1 -am nedov. (ā) navajati: privajati otroka na red, snago / privajati koga na kako delo privájati se 1. prihajati v stanje, ko se kaj ne zdi več težavno: počasi se je začel privajati težkemu gozdnemu delu; privajati se na hitrost / noge so se mu spet privajale hoji // prihajati v stanje, ko se kaj ne zdi več nenavadno, nedomače: privajati se spremembam; na novo pokrajino so se morali šele privajati 2. s ponavljanjem kakega dejanja prihajati v stanje, ko postane to potreba, navada: privajati se na pitje (alkoholnih pijač) / elipt. privajati se na vino na pitje vina ♪
  5.      privalíti  -ím dov., priválil (ȋ í) z valjenjem, kotaljenjem spraviti kam: privaliti skalo; ukazal jim je privaliti sod vina privalíti se ekspr. nerodno, okorno priti: v gostilno se je privalil debel gospod // hitro, neurejeno priti v velikem številu: množica se je privalila iz dvorane; otroci so se privalili na igrišče / na nebo so se privalili temni oblaki ♪
  6.      privezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vrvjo, trakom, verigo pritrjevati: privezovati počezne drogove na pokončne / privezovati trte h kolom // z nameščanjem vrvi, verige delati, da se kaj ne more oddaljiti z določenega prostora: privezovati čolne k obali; privezovati živino k jaslim // z vezanjem nameščati, pritrjevati na kaj: privezovati trakove, vrvi / privezovati obeske; hitela si je privezovati predpasnik 2. alp. nameščati, dajati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju; navezovati: na nevarnih krajih so planince privezovali ● ekspr. znala ga je privezovati nase navezovati ♪
  7.      privihráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. hitro, razburjeno priti: ves jezen je privihral za njim / sovražne enote so privihrale v vas ♪
  8.      privírati  -am nedov. (ȋ ȋ) knjiž. hitro, navadno v veliki količini pritekati: voda privira iz tal ♪
  9.      privozíti  -vózim dov., privóžen (ȋ ọ́) pripeljati: z veliko hitrostjo je privozil iz stranske ulice; privozil je na cilj pol minute pred drugimi / mimo je privozil tramvaj ● ekspr. tako je le privozil do diplome je le diplomiral; s hitro vožnjo smo privozili še dve uri in zmanjšali zamudo pridobili; pog. daleč jo je privozil moralno, gospodarsko je propadel; publ. prvo mesto si je privozil domači dirkač je dosegel ♪
  10.      privršáti  -ím dov. (á í) vršeč priti, se pojaviti: vihar je privršal / privršale so vrane in pregnale vrabce / ekspr. granata je privršala mimo glave // ekspr. jezno, hrupno priti: hitro je zaklenil, da ne bi privršala nazaj / privršal je nadenj in ga začel zmerjati ● ekspr. v sobo so privršali glasovi in smeh so se zaslišali ♪
  11.      procedúra  -e ž (ȗ) knjiž. uradni postopek: sporazumeti se o proceduri; parlamentarna, volilna procedura; procedura poravnavanja sporov // ekspr. opravilo, postopek sploh: končati vsakdanjo jutranjo proceduro; procedura umivanja / ne boš tako hitro opravil, to je cela procedura ♪
  12.      procés  tudi procès -ésa m (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. med seboj povezani pojavi, ki se vrstijo v času po določenih a) naravnih zakonitostih: proces poteka, se razvija; opazovati, proučevati proces; bolezenski, življenjski procesi; proces gnitja, staranja; procesi v organizmu / zdravnikom je uspelo zaustaviti proces / duševni, miselni proces b) navadno s prilastkom družbenih zakonitostih: razčlenjevati družbene, zgodovinske procese; združevalni proces; zapleteni procesi družbenega razvoja; publ. vloga delavskega razreda v procesu človekovega osvobajanja pri človekovem osvobajanju 2. navadno s prilastkom celota del, delovanja za dosego kakega cilja: načrtovati, organizirati, usmerjati proces; delovni, proizvodni proces / izobraževalni, vzgojni proces 3. jur. skupek po pravnih pravilih določenih dejanj, ki vodijo do pravno določene rešitve; postopek: obnoviti, sprožiti proces; javni, tajni proces; proces proti revolucionarjem; priče na procesu / civilni, kazenski proces / sodni proces ● publ. monstre proces s številnimi obtoženci; publ. politični proces zaradi političnih razlogov ◊ kem. kemični proces pri katerem se spremeni kemična sestava snovi; psih. posredovalni procesi procesi v človekovi duševnosti, ki nastajajo med dražljajem in reakcijo nanj; zgod. nürnberški proces sodni proces mednarodnega vojaškega sodišča proti vodilnim vojnim zločincem hitlerjevske Nemčije leta 1945 in 1946 v Nürnbergu ♪
  13.      pročêlje  in pročélje -a s, rod. mn. pročêlij in pročélij tudi pročêlj in pročélj (ȇ; ẹ̑) 1. zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe: obnoviti, urediti pročelje; okrušeno, prebeljeno pročelje; pročelja palač; okraski na pročelju / baročno, romansko pročelje; pren. njegove besede so le pročelje, ki zakriva resnico ♦ arhit. glavno, stransko pročelje 2. knjiž., redko sprednji, začetni del predmeta, stvari; čelo: posadili so ga na pročelje mize; pročelje odra ♪
  14.      prodréti  -drèm dov., prodŕl (ẹ́ ȅ) 1. s prislovnim določilom priti kam, premagujoč ovire: prodreti do dna jame / do tu so prodrli predniki današnjih Slovencev / voda lahko prodre tudi sem / vpitje je prodrlo do bolnika v sobi // z vojaško silo, bojem priti kam na nasprotnikovo ozemlje: četa je prodrla skoraj do središča mesta; prodreti globoko na sovražnikovo ozemlje // šah., šport. priti mimo nasprotnika kam v smeri proti določenemu cilju: prodreti do gola, koša / poskusiti prodreti s kmetom 2. s prislovnim določilom zaradi delovanja določene sile priti v kako snov ali iz nje: konica noža ni prodrla v les / kmalu bodo prodrli prvi kočniki 3. priti skozi kaj ovirajočega: skozi oblake je prodrlo nekaj sončnih žarkov / zastar. kol je prodrl ledeno skorjo predrl, prebil 4. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se na drugem mestu, področju, premagujoč ovire: koloradski hrošč je po vojni hitro prodrl tudi k nam / dogodek je že prodrl v časopise / podjetje je prodrlo na tuje tržišče 5. ekspr. uveljaviti se, uspeti, premagujoč ovire: upam, da bo prodrl naš kandidat / z načrtom, predlogom ni prodrl // uveljaviti se, postati priznan, premagujoč ovire: to mnenje, prepričanje je prodrlo; resnica bo zagotovo prodrla 6. s prislovnim določilom spoznati po postopnem, težavnem odkrivanju: prodreti do dna, jedra zadeve; človek je že globoko prodrl v zakone narave ♪
  15.      profilírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. teh. razčlenjevati profil česa z zarezami, vzboklinami: profilirati brus ♦ arhit., um. profilirati portal; les. z lesom profilirati strop 2. publ. oblikovati, prikazovati bistvene značilnosti koga ali česa: igralec je jasno, ostro profiliral značaj glavne osebe / zaradi potreb gospodarstva je treba temeljiteje profilirati raziskovalne ustanove profilíran -a -o: profiliran steber, tram; globoko, žlebičasto profiliran; njegov lik je ostro, zanimivo profiliran ∙ profilirani gumijasti podplati z narezano gumo ♪
  16.      próga  -e ž (ọ́) 1. ozko, podolgovato mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: delati proge; navpične, poševne proge; svetle, temne proge; blago z belimi in rdečimi progami; ptič s progama na krilih / od udarcev je imel po rokah črne proge // navadno s prilastkom kar je takemu mestu podobno: proga gozda, reke / modre proge dima 2. načrtno speljana pot s tirnicami za promet s tirničnimi vozili: graditi, modernizirati, popravljati progo; prečkati progo; iti čez progo; stati ob progi; voziti se po progi; proga Ljubljana-Zagreb; nagib, vzpon proge / dela na progi pri gradnji ali vzdrževanju proge / dvotirna, enotirna proga; mladinska proga ki jo gradijo, zgradijo mladinci / tramvajska, železniška proga 3. navadno s prilastkom redna prometna povezava med določenimi kraji: odpreti novo progo; število avtobusov na progi Ljubljana-Maribor so zmanjšali / avtobusna, ladijska, letalska proga; mednarodne proge; občasna, redna, stalna proga 4. šport. pot, določena, urejena za športno tekmovanje: proga je blatna; označiti, pripraviti progo; težka proga; žarg. hitra proga / dirkalna, plavalna, smučarska, tekaška proga; proga za bob / tekmovalna proga // za enega tekmovalca določen pas take poti: plavati, teči na prvi, zunanji progi; atletska steza s sedmimi progami // razdalja od starta do cilja: preplavati, prevoziti progo v rekordnem času; proga za kolesarje je dolga sto kilometrov; tek na dolge, na kratke proge na razdaljo, večjo od 1.500 m, na razdaljo do 400 m 5. metal., navadno s prilastkom skupina strojev za valjanje pločevine, profilov, vlečenje žice: valjalna proga / žična proga ◊ anat. živčna proga skupek živčnih vlaken v osrednjem živčevju; med. nosečnostne proge modrikaste in bele proge na trebuhu, dojkah in stegnih noseče ženske; mont. proga ozek, dolg prostor v rudniku, navadno s tirnicami, po katerem se prevaža izkopana ruda; odkopna proga v kateri se začne odkopavanje; žel. normalnotirna, ozkotirna proga ♪
  17.      progresíven  -vna -o prid. (ȋ) ki napreduje, se razvija a) glede na kakovost, pozitivnost: ta filozof zanikuje progresivni razvoj človeške družbe; progresiven in regresiven b) glede na količino, intenzivnost; naraščajoč, stopnjujoč: progresivno nadomeščanje tujih strokovnjakov z domačimi / progresivno naraščanje stroškov // napreden: komunistična partija in druge progresivne sile; progresivne in reakcionarne stranke ◊ ekon. progresivna obdavčitev obdavčitev, pri kateri davčna stopnja raste hitreje kot davčna osnova; med. progresivna paraliza odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice; ped. progresivna pedagogika ameriška pedagoška smer, ki poudarja pomen otrokove aktivnosti in upoštevanje individualnih razlik pri učenju progresívno prisl.: progresivno naraščajoči stroški ♪
  18.      proíti  prôjdem dov., prôjdite; prôšel prôšla (í ó) nar. belokranjsko 1. (od)iti: preden projdeš, se oglasi 2. miniti, končati se: leta hitro projdejo ● nar. belokranjsko denar hitro projde se porabi, se potroši prôšel -šla -o zastar.: misliti na prošla leta ♪
  19.      proizvájati  -am nedov. (ā) načrtno, organizirano delati, pridobivati predmete, stvari za zadovoljevanje določenih potreb: nova papirnica bo proizvajala beljeno celulozo; proizvajati gospodinjske aparate, čevlje izdelovati; ta vermut proizvaja znana tovarna; ročno, serijsko, strojno, na veliko proizvajati / proizvajati električno, toplotno energijo; gumi proizvajajo iz kavčuka izdelujejo, delajo; publ. vino proizvajajo iz grozdja delajo, pripravljajo; pren., ekspr. nenadarjeni pisatelji proizvajajo s svojimi knjigami literarni dolgčas // publ. delati, ustvarjati: organizem proizvaja protistrupe; telo v mrazu hitreje proizvaja toploto / proizvajati glasove, zvoke proizvájan -a -o: vrednost proizvajanega blaga ♪
  20.      projékt  -a m (ẹ̑) 1. kar določa, kaj se misli narediti in kako naj se to uresniči, načrt: izdelati, predložiti projekt; projekt šolske reforme; projekt za modernizacijo podjetja / finančni, investicijski projekt; idejni, tehnični projekt stroja; raziskovalni projekt; vesoljski projekt 2. grad. skupek načrtov, tehničnih opisov in popis stroškov za kak objekt, področje: arhitekti so izdelali več projektov; projekt ceste, spomenika, stavbe; projekt električne napeljave / gradbeni projekt ♦ arhit. glavni projekt glavni načrt // izdelovanje, uresničevanje tega: financirati, kreditirati projekt; sodelovati pri projektu 3. publ., navadno s prilastkom umetniško delo glede na namen, da se izvede, uresniči: komisija je filmski projekt potrdila; glasbeni, gledališki projekt / uspeh mladega igralca pri projektu 4. knjiž. osnutek, predlog določenega besedila: razpravljati o projektu resolucije, zakona ♪
  21.      projektánt  -a m (ā á) kdor zasnuje, izdela načrt za kak objekt, področje, načrtovalec: projektant je znani arhitekt, inženir; projektant hotela, stanovanjskega naselja; investitorji in projektanti / glavni, odgovorni projektant; projektant statik ♪
  22.      projékten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na projekt: projektni elaborat; projektni stroški / projektna organizacija projektantska organizacija ◊ arhit. projektna mreža namišljena mreža, ki določa razporeditev zidov pri objektu; ped. projektna metoda pouka metoda, pri kateri izhaja pouk iz določenih praktičnih nalog ♪
  23.      projektíva  -e ž (ȋ) publ. dejavnost, ki se ukvarja s projektiranjem: podjetje išče arhitekta za projektivo; administrativna dela v projektivi / prodajna projektiva // oddelek, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: napotili so ga v projektivo / šef, vodja projektive ♪
  24.      proletarizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. spreminjati v mezdnega delavca: buržoazna družba je proletarizirala množice; prebivalstvo se je v nekaterih deželah hitro proletariziralo / ta vas se je čisto proletarizirala 2. nav. ekspr. delati siromašno, ubožno: nastale razmere so ljudi proletarizirale proletarizíran -a -o: proletarizirani kmetje ♪
  25.      proliferírati  -am nedov. in dov. (ȋ) med. bujno, hitro se razmnoževati: bolne celice proliferirajo ♪

   1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA