Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

HIT (1.701-1.725)


  1.      priblížati  -am dov. (ȋ) 1. spraviti v večjo bližino česa, zraven česa: previdno je približal svojo roko njeni; vozilo je preveč približal robu cestišča / približal je njen stol k mizi primaknil, pomaknil; približala si je svetilko, da bi bolje videla 2. narediti, povzročiti, da postane kaj komu bolj dostopno, razumljivo: s slikami jim je hotel približati neznane kraje; v predavanju jim je približal razmere v svoji deželi; približati ljudem moderno umetnost / približati kulturne dobrine delovnim ljudem omogočiti jim uživati jih 3. narediti, da je kaj bolj ustrezno čemu: približati šolo življenju, vsebino pouka praktičnim potrebam priblížati se 1. priti bližje čemu v prostoru: četa se je približala prvim hišam; vsak dan se je približal cilju za dvajset kilometrov; boječe se mu je približal in ga ogovoril / približati se na doseg roke, na dva metra, na streljaj / gozd se širi in se vsako leto nekoliko približa dolini; zdelo se mu je, kot da so se zvezde približale zemlji 2. priti časovno bližje: večer se je približal; hitro se je približal čas odhoda 3. vzpostaviti prijazno razmerje s kom: rad bi se približal tej deklici; znal se je približati mladim ljudem; nikoli jima ni uspelo, da bi se približala drug drugemu 4. postati kakorkoli podoben, soroden: približal se je svojemu idealu / stališča držav so se na konferenci nekoliko približala 5. priti do tega, da se kaj skoraj doseže: v storilnosti se približati evropskemu povprečju / publ. Olimpija se je s to tekmo približala favoritu / približati se resnici skoraj jo spoznati, dojeti ● publ. temu delu se je približal nestrokovno se ga je lotil; igralka se je zelo približala dramatikovi zamisli glavne junakinje njena igra, interpretacija je ustrezala približávši zastar.: približavši se vasi, je opazil ogenj priblížan -a -o: predmeti na sliki so videti približani; kultura mora biti približana delavcem ♪
  2.      pribobnéti  -ím dov. (ẹ́ í) bobneč hitro priti: po cesti so pribobneli vozovi / v jezero pribobni slap ♪
  3.      pribrenčáti  -ím dov., pribrénči in pribrênči; pribrénčal in pribrênčal (á í) brenčeč prileteti: čebele, muhe pribrenčijo / ekspr. še nekaj krogel je pribrenčalo mimo njega / ekspr. po cesti je pribrenčal avtomobil hitro pripeljal ♪
  4.      pribrísati  -bríšem dov., tudi pribrisála (í ȋ) pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro priti, priteči: kmalu jo je pribrisala nazaj / zajec jo je pribrisal iz gozda ♪
  5.      pribrzéti  -ím dov. (ẹ́ í) hitro, lahkotno priti: pribrzela je v hišo in pozdravila / ekspr. avtomobil je pribrzel okrog ovinka hitro pripeljal ♪
  6.      pribúriti  -im dov. (ū ȗ) redko razburjeno priti, pridivjati: priburil je v kuhinjo in vse oštel / priburil je na palubo hitro prišel ♪
  7.      pričakovánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od pričakovati: dolgo pričakovanje ga je utrudilo / pričakovanje napada jih vznemirja / pisar. v pričakovanju vašega odgovora vas tovariško pozdravljamo 2. duševno stanje, v katerem se kdo, kaj pričakuje: pričakovanje se stopnjuje; njen obraz je izražal pričakovanje; biti poln pričakovanja; napeto, nemirno, veselo pričakovanje; trenutki pričakovanja / v pričakovanju je čas hitro tekel; živeti v pričakovanju 3. kar se pričakuje: njihovo pričakovanje se je uresničilo / na koncertu je izpolnil vsa pričakovanja / publ. turistični promet je avgusta zaostajal za pričakovanji / po pričakovanju so zmagali domačini ● publ. kongres je izpolnil, presegel vsa pričakovanja uspeh kongresa je bil zelo velik; ekspr. akcija je potekla proti (vsemu) pričakovanju je bila zelo uspešna; ekspr. predstava je uspela nad vse pričakovanje zelo, izredno; ekspr. s pričakovanjem gledajo v prihodnost z upanjem; ekspr. njegova žena je v (veselem) pričakovanju je noseča, bo rodila ♪
  8.      pričakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. živeti, računajoč a) da kdo, kaj pride: prišla je, ko je niso več pričakovali; nestrpno pričakovati pismo; otroci so željno pričakovali očeta / v uradu so ga stranke že pričakovale čakale; dve uri ga je pričakoval na postaji / kot vljudnostna fraza obiščite nas, pričakujemo vas; pren., ekspr. pojdimo hitro, gore nas že pričakujejo b) da se bo kaj zgodilo: te dni pričakujejo napad; za svoje delo pričakuje pohvalo; od njega ne pričakuj sočutja / ne pričakuj tuje pomoči ne zanašaj se, ne računaj nanjo // navadno s prislovnim določilom biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila: dijaki z veseljem pričakujejo maturantski ples; v strahu pričakuje, kaj bo; težko pričakuje pomlad / napeto pričakovati konec filma 2. na osnovi določenih dogodkov, pojavov biti prepričan o čem: pričakoval je drugačen razplet zgodbe; pričakovati uspeh; pričakujejo, da bodo letos izpolnili načrt; zgodilo se je, kakor je pričakoval / pričakovali so, da se bo jezil, pa se ni mislili so 3. ekspr. biti pripravljen, gotov za koga: hotel je obnovljen in pričakuje goste / tam ga pričakuje sreča tam bo srečen ● ekspr. česa takega od tebe nisem pričakoval ti nisem prisojal; ekspr. pričakuje otroka je noseča, bo rodila; ekspr. preveč so pričakovali od njega precenjevali so ga pričakováje star.: ne pričakovaje odgovora, je nadaljeval pričakujóč -a -e: pričakujoč darilo, je iztegnil roko; opazil je njen pričakujoči pogled; prisl.: pričakujoče ga je pogledala pričakován -a -o: težko pričakovan dan; dolgo pričakovana svoboda; sam.: pričakovano se ni zgodilo ♪
  9.      prída  prid. neskl. (í) nav. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno z nikalnico dober: ni prida človek; fant ni prida, zato se ne druži z njim / kot delavec ni prida / njiva ob potoku ni ravno prida / tako blago ni prida / ta knjiga ni dosti prida, ni nič prida je precej slaba; ni kaj prida ženska je ničvredna, malovredna; to sadje je malo prida je slabo ∙ star. če ni prida za to delo, ga odslovite sposoben, primeren; naglica ni nikjer prida ni koristno, če se kaj opravi hitro, brez preudarka prída prisl., v nikalnih stavkih dosti: žito ni prida obrodilo; to ne bo prida vredno / nima prida zemlje / ni se kaj prida spremenil nič se ni; nič prida ni zaslužil; star. nič prida ni storil v življenju nič dobrega, koristnega; sam.: iz njega ne bo nikoli nič prida ♪
  10.      pridáti  -dám dov., 2. mn. pridáste in pridáte; pridál (á) dodati: pridati na rezance zrezano drobovino / k vsoti boš moral še malo pridati / pridati k imenu naslov dati / da bi popravil neprijeten vtis, je hitro pridal: Seveda ne smemo vzeti tega preveč resno ● pog. ne kaže vsega verjeti, ljudje radi tudi kaj pridajo si izmislijo pridáti se nar. pristajati: polhovko je imel pomaknjeno na stran, kar se mu je pridalo ∙ nar. pridalo bi se, da bi se malo ustavili dobro bi nam delo pridán -a -o: pridana snov ∙ poročilu je pridan zapisnik o zaslišanju priložen ♪
  11.      pridélek  -lka m (ẹ̑) 1. kar se pridobi z gojenjem rastline, rastlin: pospraviti, prodati, shraniti pridelke; žito, sadje in drugi pridelki / gozdni, kmetijski, poljski pridelki // kar se pridobi z gojenjem česa sploh: med in drugi čebelarski pridelki / maslo je domač pridelek izdelek 2. ed. kar se pridela v (enem) letu, v (eni) sezoni: prodati ves pridelek; spravljanje jesenskega pridelka; neurje jim je uničilo pol pridelka / letošnji sadni, vinski pridelek / doseči rekorden pridelek pšenice; slab pridelek krompirja ♦ ekon. hektarski pridelek 3. glagolnik od pridelati: hiter pridelek prvovrstne topolovine / brinovec domačega pridelka ♪
  12.      pridévek  -vka m (ẹ̑) 1. izraz, ki se dodaja k imenu kake osebe, zlasti kot sorodstvena, socialna oznaka: ni ga več ogovarjal s pridevkom oče / za imenom je opuščal plemiški pridevek naslov // knjiž. izraz, ki se daje osebi po kaki značilnosti; vzdevek: zaradi ošabnega vedenja so mu dali pridevek novomeški Napoleon; zbadljivi pridevek se ga je hitro prijel 2. lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik; epiteton: v pesmi uporablja dosti pridevkov / okrasni ali ukrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo 3. redko kar se da (k) čemu zraven, povrhu; dodatek: sveža krma ne potrebuje pridevkov; kuhati fižol s pridevki ● nar. spal je v pridevku poleg skednja na seniku ◊ arheol. grobni pridevek grobni pridatek; lingv. stalni pridevek beseda ali besedna zveza, ki se stalno pristavlja k imenu kake osebe ♪
  13.      pridivjáti  -ám dov. (á ȃ) 1. divjajoč priti: otroci so pridivjali pred šolo / sovražnik je pridivjal v našo domovino / ekspr.: avto je pridivjal izza ovinka zelo hitro pripeljal; ves nestrpen je pridivjal po stopnicah pritekel 2. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: nevihta je pridivjala; nekega jutra je pridivjala odjuga ♪
  14.      pridobíti  -ím dov., pridóbil (ȋ í) 1. z delom, prizadevanjem priti do česa: zapravil je vse, kar so starši pridobili; pridobil (si) je veliko premoženje; dovolj je pridobil, da bodo preskrbljeni on in družina / s kupčijo je pridobil dosti denarja / pridobiti izkušnje z delom, znanje z učenjem / slovenščini je pridobil velik ugled; pridobiti si oblast; pridobil si je pravico sodelovati na prvenstvu / pridobiti si odpornost 2. narediti, da pride kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: pridobiti maslo iz mleka; pridobiti srebro iz rude; pridobiti s kemičnim postopkom, s sušenjem ♦ fiz. pridobiti z destilacijo // narediti, da kaj postane na razpolago kot rezultat določenega dela: pridobiti obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij / pridobili so dovolj premoga nakopali 3. vzbuditi pozitiven, naklonjen odnos: če bi se potrudil, bi jo lahko spet pridobil; z obljubami jih je hotel pridobiti; že po prvi skladbi so pridobili občinstvo / pridobil si je njegovo zaupanje // narediti, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: pridobiti nove člane, naročnike; pridobiti (si) pristaše // vzbuditi pri kom pripravljenost za kaj: skušal je pridobiti dijake, da bi zapisovali narodno blago; pridobiti ljudi za sodelovanje 4. postati boljši, kvalitetnejši, bogatejši: če bi knjigo pregledal lektor, bi veliko pridobila; učbenik je s tem pregledom samo pridobil / če sliko pogledaš od daleč, še pridobi je videti lepša // postati v večji meri deležen kake lastnosti, značilnosti: pridobiti hitrost, publ. na hitrosti, pri hitrosti; pridobiti težo, višino ● publ. pridobiti na času storiti kaj prej kot v določenem času; imeti časovno prednost pred kom; ekspr. v očeh vaščanov je pridobil vaščani ga bolj cenijo, spoštujejo; knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik pridobljèn -êna -o: pridobljen ugled; pridobljene pravice; nepošteno pridobljeno blago; iz nafte pridobljeno gorivo; znanje, pridobljeno s študijem ♦ biol. pridobljena lastnost nededna lastnost, pridobljena v življenju zaradi vplivov okolja; med. pridobljena imunost imunost, nastala s prestano okužbo ali s cepljenjem ♪
  15.      pridobívati  -am nedov. (í) 1. z delom, prizadevanjem prihajati do česa: pridobivati denar, premoženje; s trudom pridobivati (si) sredstva za življenje / z vojskovanjem so si pridobivali nova ozemlja / pridobivati znanje iz knjig, s šolanjem / pridobivati delovne izkušnje / pridobivati spoštovanje, ugled; pridobivati (si) ljubezensko naklonjenost 2. delati, da prihaja kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: pridobivati žlahtne kovine; iz teh rastlin se pridobivajo eterična olja ♦ fiz. pridobivati z destilacijo // delati, da kaj postane na razpolago kot rezultat določenega dela: pridobivati obdelovalno zemljo s požiganjem / na tem območju pridobivajo prvovrsten premog kopljejo 3. vzbujati pozitiven, naklonjen odnos: s svojo neposrednostjo je ljudi pridobival; počasi jo je pridobival zase; pridobivati in odbijati // delati, da kdo prihaja s kom, čim v določen odnos: pridobivati nove člane, naročnike; pridobivati (si) pristaše // vzbujati pri kom pripravljenost za kaj: pridobivati ljudi k sodelovanju, za kako delo 4. postajati v večji meri deležen kake lastnosti, značilnosti: pridobivati hitrost, publ. na hitrosti; pridobivati kondicijo / pridobivati težo, višino / pridobivati vrednost ● ob njem mnogo pridobivam se veliko naučim, spoznam veliko novega ♪
  16.      pridrčáti  -ím dov. (á í) nav. ekspr. hitro pripeljati: po cesti so pridrčali vozovi / pridrčati po pobočju pridrseti / na saneh so pridrčali v vas ♪
  17.      pridrdráti  -ám dov. (á ȃ) drdrajoč pripeljati: vlak je pridrdral mimo postaje; avto pridrdra po cesti / z vozom je pridrdral pred hišo se je pripeljal ● ekspr. ponavljal je pesem in brez napake pridrdral do zadnje vrstice jo hitro povedal ♪
  18.      pridréti  -dêrem tudi -drèm dov., stil. prideró; prideríte tudi pridríte; pridŕl (ẹ́ é, ȅ) deroč priteči: voda je pridrla v klet / potok pridere na dan // ekspr. zelo hitro, množično in neurejeno priti: ljudje so pridrli iz dvorane; vojaki so pridrli na trg ♪
  19.      pridrevíti  -ím dov., pridrêvi in pridrévi; pridrévil (ȋ í) 1. star. pripoditi, prignati: veter pridrevi črne oblake 2. redko pridrveti: pridrevil je na kolesu / otroci so (se) pridrevili pred hišo prihiteli, pritekli ♪
  20.      pridŕncati  -am dov. (ȓ) v drncu priteči: ovca je pridrncala v stajo / vojak je pridrncal na konju // ekspr. prihiteti, pridrveti: pridrncal je tja in naglo spet odšel ♪
  21.      pridrobíti  -ím dov., pridróbil (ȋ í) priti s kratkimi, hitrimi koraki: pridrobil je po stopnicah; lahkotno je pridrobila za njim ♪
  22.      pridrvéti  -ím dov. (ẹ́ í) drveč pripeljati: vlak pridrvi na postajo; motorji pridrvijo na trg / na kolesu, s kolesom pridrveti drveč se pripeljati // ekspr. prihiteti, priteči: otroci so pridrveli v razred; vsi naenkrat so pridrveli, zastar. se pridrveli v sobo ♪
  23.      pridrvíti  -ím dov., pridŕvil (ȋ í) 1. star. pripoditi, prignati: pastirji so pridrvili ovce v hlev 2. pridrveti: kolesarji so pridrvili po cesti / otroka sta (se) mu pridrvila naproti prihitela, pritekla ♪
  24.      prifrfotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) frfotaje prileteti: ptice so prifrfotale in sedle na drevo / ekspr. prifrfotala je v sobo lahkotno, hitro prišla ♪
  25.      priganjáč  -a m (á) 1. kdor priganja, goni živino: priganjači pokajo z biči; priganjači mul; slišalo se je vpitje priganjačev 2. slabš. kdor zahteva, poskuša doseči, da kdo hitreje dela: na delu so jim dali priganjača / nadzornik je bil pravi priganjač / politični, režimski priganjači agitatorji 3. redko kdor goni divjad pred stojišče lovca; gonjač: lovci so ga najeli za priganjača ♪

   1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA