Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

H (76-100)


  1.      haló 1 -ja m, tudi neskl. (ọ̑) pog., ekspr. hrup, nemir: to bo halo; vzdigniti, zagnati halo / sprejeli so ga z velikim halojem s hrupnim izražanjem čustev ♪
  2.      haló 2 -ja m (ọ̑) meteor. svetel kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju: lunin, sončni halo; neskl. pril.: psih. halo efekt in haloefekt pojav, da se določena oseba ocenjuje po osebnem vtisu ♪
  3.      haló  tudi hàlo medm. (ọ̑; ȁ) izraža opozorilo: halo, halo(oo), oglasi se vendar / halo, kdo je pri telefonu // izraža ukaz, spodbudo: halo, otroci, domov ♪
  4.      halódri  -ja m (ọ̑) slabš. neresen, lahkomiseln, neuglajen človek: zakaj poslušaš tega halodrija ♪
  5.      haloefekt  gl. halo2 ♪
  6.      halofít  -a m (ȋ) nav. mn., bot. rastline, ki uspevajo le na slanih tleh, Halofita: halofiti imajo veliko sesalno moč ♪
  7.      halóga  -e ž (ọ́) nav. mn., star. haluga: valovi so naplavili na čeri šope halog ♪
  8.      halogén  -a m (ẹ̑) kem. element, ki brez kisika tvori s kovinami soli: najbolj razširjena halogena sta fluor in klor ♪
  9.      halogén  -a -o prid. (ẹ̑) kem., navadno v zvezi halogeni element element, ki brez kisika tvori s kovinami soli ♪
  10.      halogeníd  -a m (ȋ) kem. spojina halogena s kovino ali z vodikom: srebrovi halogenidi; vodikovi halogenidi brezbarvni plini, ki, raztopljeni v vodi, tvorijo kisline ♪
  11.      halogeníranje  -a s (ȋ) kem. nadomeščanje vodika v organskih spojinah s halogenom ♪
  12.      halogénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na halogene: halogenski derivati ♦ teh. halogenska žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para; halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje ♪
  13.      haloíd  -a m (ȋ) kem. halogenid ♪
  14.      háloški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Haložane ali Haloze: haloški viničarji / haloško vino ♪
  15.      halóza  -e ž (ọ́) nar. vzhodno gost plevel, goščava: previdno se je plazil skozi halozo ♪
  16.      háložan  -a m (á) vino iz Haloz: izpiti kozarec haložana ♪
  17.      hálštatski  tudi hállstattski -a -o [halštat-] prid. (ȃ) arheol. nanašajoč se na starejše obdobje železne dobe: halštatska kultura / halštatska doba ♪
  18.      halucinácija  -e ž (á) psiht. zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj: doživljati, imeti halucinacije; v halucinacijah je videla bele miške; slušna, vidna halucinacija / ni vedel, ali je halucinacija ali resnica ♪
  19.      halucinacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na halucinacijo: halucinacijski privid / halucinacijsko doživetje ♪
  20.      halucinánt  -a m (ā á) psiht. kdor ima halucinacije ♪
  21.      halucinánten  -tna -o prid. (ȃ) psiht. ki ima halucinacije: halucinanten človek ♪
  22.      halucinatóričen  -čna -o prid. (ọ́) psiht. ki temelji na halucinaciji: halucinatorična predstava; halucinatorično doživetje / halucinatoričen človek halucinanten ♪
  23.      halucinírati  -am nedov. (ȋ) psiht. imeti, doživljati halucinacije: bolnik halucinira ♪
  24.      halúga  -e ž (ú) nav. mn. morska alga rjave barve: velike površine morskega dna so pokrite s halugami ♦ bot. jadranska haluga manjša rjava alga, ki raste v Jadranskem morju, Fucus virsoides ♪
  25.      hálva  -e ž (ȃ) orientalsko pecivo iz moke, medu, sladkorja, orehov in beljakov ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA