Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

H (42.837-42.861)


  1.      žêpek  -pka in žepèk -pkà m (ē; ǝ̏ ȁ) 1. manjšalnica od žep: prišiti žepek na jopico; nositi robček v žepku / prsni žepek na telovniku / hrček spravi hrano v žepek pod ušesi / zložiti palačinko na žepek 2. nav. mn. jed, pecivo zlasti iz trikotno prepognjenega kvašenega testa z različnimi nadevi: skuhati žepke; žepki s sladkim nadevom ♪
  2.      žêpen  -pna -o prid. (ȇ) 1. nanašajoč se na žep: žepna odprtina; žepna podloga / žepni format knjige; žepni nož manjši nož z enim ali več pregibnimi rezili; žepni računalnik; (žepni) robec; žepna knjiga manjša, cenena broširana knjiga; električna žepna svetilka; žepna ura 2. publ. zelo majhen: narediti žepni bazen; žepna državica / žepna odprava z malo člani / žepna vojna majhna lokalna vojna ∙ publ. žepna podmornica majhna podmornica navadno za diverzantske akcije ♪
  3.      žerjàv  -áva m (ȁ á) 1. velika ptica z dolgim vratom, dolgimi golimi nogami in navadno sivim perjem: žerjavi letijo na jug; oglašanje žerjavov; kričali so kot žerjavi 2. naprava za dvigovanje, prenašanje na vrvi obešenih bremen po zraku na manjše razdalje: nakladati ladjo z žerjavom; ladijski žerjav; žerjav z obtežilom; nosilnost žerjava; ročica žerjava ◊ strojn. kabelski žerjav pri katerem se maček premika po jekleni vrvi, razpeti nad deloviščem; mostni žerjav pri katerem se po nosilcu vozi maček; teh. premični žerjav ki se premika z lastnim pogonom; zool. sivi žerjav umazano sive barve, s črno glavo in vratom ter belima progama vzdolž vratu, Grus grus ♪
  4.      žerjáven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na žerjav 2: žerjavna kabina ♦ strojn. žerjavni most mostu podobna naprava, ki se premika po tirnicah ♪
  5.      žerjávica  -e ž (ȃ) 1. tleči, dogorevajoči kosi lesa, premoga: žerjavica tli, ugaša; pogasiti žerjavico; razgrebati, razpihovati žerjavico; speči meso nad žerjavico; drezati z grebljico v žerjavico; žareča žerjavica; žerjavica pod pepelom; lopatica za žerjavico; rana ga peče kot žerjavica; vroč, živ kot žerjavica; prestopa se kot na žerjavici zelo nemirno / prenesti s kleščami nekaj žerjavic kosov žerjavice / ekspr. njegove oči so žerjavica živahne, preiskujoče 2. knjiž., s prilastkom bolečina, trpljenje: čutila je žerjavico hrepenenja, ljubosumnosti ● ekspr. ona je sama žerjavica je zelo živahna, temperamentna; ekspr. roko dam v žerjavico, da se bo to zgodilo trdno sem prepričan; ekspr. za druge hoditi po kostanj v žerjavico opravljati nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; zaničevanje ga je žgalo kot žerjavica mu je povzročalo hude duševne bolečine; bil je kot na žerjavici zelo nemiren ♪
  6.      žerjávka  -e ž (ȃ) nar. žerjavica: razpihati žerjavko; peka v žerjavki; peče ga kot žerjavka / nekaj žerjavk je padlo na tla ♪
  7.      žerjávnica  -e ž (ȃ) v nekaterih deželah posodi podobna priprava z žerjavico za ogrevanje: greti se ob žerjavnici; trinožnik s kovinsko žerjavnico ♪
  8.      žêrka  -e ž (ȇ) zool. ličinka nekaterih dvokrilcev in večine kožekrilcev, ki ima grizalo: iz jajčec se izležejo žerke; čebelje žerke; žerke domače muhe ♪
  9.      žernáda  -e [tudi žǝr] ž (ȃ) nar. zahodno dnina1: hoditi na žernado / zapravil je vso žernado ♪
  10.      žerún  -a m (ȗ) redko kdor (rad) veliko jé; požeruh: on je pravi žerun ♪
  11.      žétev  -tve ž (ẹ̑) 1. delo, dejavnost, povezana s pospravljanjem žita s polja: začela se je žetev; pomagati pri žetvi; pšenična žetev; setev in žetev // čas tega pospravljanja: bilo je ob žetvi 2. glagolnik od žeti: razsipati bilke pri žetvi; celodnevna žetev ajde / žetev na roke; žetev s srpom, strojem // kar se (po)žanje: žetev dobro kaže; spraviti žetev s polja 3. ekspr., navadno s prilastkom dosežki, rezultati: predstaviti enoletno književno žetev; obeta se bogata turistična žetev; presenetljiva žetev naših športnikov na olimpiadi ● žetev soli pospravljanje soli na solinah; preg. kakršna setev, taka žetev za dober pridelek je treba vsejati dobro seme v dobro pripravljeno zemljo; dobro začeto delo daje uspehe; preg. brez setve ni žetve brez dela, prizadevanja ni rezultatov ♪
  12.      žéti  žánjem nedov., nam. žét in žèt (ẹ́ á) 1. pospravljati žito s polja: pri njih so že začeli žeti // s srpom ali strojem rezati žito, travo: žeti ječmen, rž; zna dobro žeti / žeti na roke, s kombajnom; žeti nizko, visoko 2. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: nastopajoči so želi glasen aplavz; žeti pohvalo, priznanje, simpatije; žel je le prezir in zamero; žeti uspeh ● knjiž. smrt žanje ljudje umirajo; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri; preg. kar kdo seje, to bo tudi žel kdor delo dobro začne, bo uspešen ◊ etn. žeti ječmen po ljudskem verovanju zdraviti ječmen (v veki) z izgovarjanjem besed »ječmen žanjem« in s posnemanjem kretenj pri žetvi ♪
  13.      žetón  -a m (ọ̑) ploščica, navadno okrogla in barvasta, kot nadomestilo za določeno vsoto denarja, zlasti pri igrah na srečo: v igralnici kupiti, priigrati žetone; žetoni različnih vrednosti // taka ploščica, ki se spusti v avtomat, da ta kaj da ali naredi: vreči žeton v avtomat; telefon na žetone / žetoni za prevoz z mestnimi avtobusi ♪
  14.      žétven  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žetev: kombajn in drugi žetveni stroji / žetveni dnevi / žetvena in mlatilna opravila / zapisovati žetvene pesmi ♦ etn. žetveni venec venec iz klasja in poljskega cvetja, ki ga izroči žanjica gospodinji v hrambo do naslednje žetve, znan zlasti v Prekmurju in Beli krajini ♪
  15.      žêzlo  -a s (é) 1. okrašena palica kot znamenje vladarske oblasti: zlato žezlo; žezlo in krona / kraljevsko, vladarsko žezlo 2. ekspr. vladarska oblast, vladarski položaj: žezlo je prešlo na sina; dati žezlo iz rok; žezlo je trdno držal v svojih rokah / dežele so bile dolgo pod žezlom ene dinastije // vladanje, vladavina: pod njegovim žezlom je bil v deželi mir ● publ. hokejsko moštvo je bilo ob žezlo izgubilo je vodilni položaj, prvo mesto; ekspr. združiti deželo pod enim žezlom v skupno monarhijo ♪
  16.      žgálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na žganje, segrevanje: žgalna peč / žgalno varjenje 2. v različnih religijah nanašajoč se na darovanje obredne žrtve: žgalni oltar / žgalni dar pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu; žgalna daritev ♪
  17.      žgánčevka  -e ž (á) voda, v kateri so se kuhali žganci: odliti žgančevko ♪
  18.      žgánec  -nca m (á) nav. mn. jed zlasti v obliki grudic, navadno iz moke, vode: drobiti, kuhati, mešati žgance; dobro zabeljeni žganci; žganci s kislim zeljem; govori, kot bi imel žgance v ustih / žganec je padel na tla grudica te jedi / ajdovi, koruzni žganci; krompirjevi žganci v katerih je krompir; mlečni žganci politi z mlekom ● ekspr. pojesti boš moral še precej žgancev, da boš to zmogel postati boš moral precej starejši, močnejši; spanec je boljši kot žganec spanje je koristnejše kot jed ♪
  19.      žgánek  -nka m (á) nav. mn., nar. vzhodno žganec: kuhati žganke / ajdovi žganki ♪
  20.      žganína  -e ž (í) 1. knjiž. žgana pijača: steklenica žganine 2. arheol. ostanki sežganega trupla ♪
  21.      žganjáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. kuhati žganje: žganjarila sta dolgo v noč ♪
  22.      žgánjarski  in žganjárski -a -o prid. (ȃ; á) nanašajoč se na žganjarje ali žganjarstvo: žganjarska opravila / žganjarski kotel valjasto oblikovan kotel s kapo in hladilnimi cevmi za kuhanje žganja ♪
  23.      žgánje  -a tudi žganjè -à s (á; ȅ ȁ) žgana alkoholna pijača zlasti iz sadja: kuhati, piti žganje; predelovati sadje v žganje; kozarček, steklenica žganja / naročiti dvojno žganje dvojno navadno mero, čašico žganja / na jedilnem listu je bilo tudi več žganj / češnjevo, figovo, hruškovo žganje; žganje iz žita ∙ ekspr. utopiti se v žganju postati hud pijanec ♪
  24.      žganjíca  in žganíca -e ž (í) nar. žganje: kuhati, piti žganjico; požirek žganjice; duh po žganjici ♪
  25.      žgáti  žgèm nedov., žgál (á ȅ) 1. delati, povzročati, da kaj gori: žgati drva, veje / žgati ogenj kuriti // imeti kaj na ognju, žerjavici, da tli in oddaja dim, vonj: žgati brinove jagode, kadilo 2. delovati na kaj z veliko vročino: žgati apnenec, les; žgati kavo pražiti / sonce je žgalo platneno streho močno segrevalo ♦ metal. žgati rudo segrevati jo, da se odstrani iz spojin kemično vezana voda, razpadejo karbonati // s tem pridobivati: v teh gozdovih so žgali oglje / žgati kope / žgati apno 3. z močnim segrevanjem delati odpornejše, trdnejše: žgati konice kolov; žgati opeko, posodo iz gline 4. povzročati bolečino z zelo vročimi, žarečimi predmeti: žgali so ga z iglami, cigaretnimi ogorki / med zasliševanjem so ji žgali podplate 5. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih, žarečih predmetov: to mazilo žge; žganje žge v grlu / svetloba je žgala v oči / rana jo je začela žgati / ekspr. žeja jih žge // ekspr. povzročati hude duševne bolečine: krivica, ljubosumje žge; njegov pogled mi je žgal dušo; žaljive besede so ga žgale v srcu; brezoseb. v prsih me žge; ta sramota ga je žgala kot žerjavica / žge ga želja, da bi videl čim več sveta; pohlep jo je žgal 6. nepreh. zelo pripekati: sonce žge že ves teden / ekspr. že dalj časa žge huda vročina je zelo vroče 7. sežigati: žgati drva, bukove trske; žgati stara pisma 8. star. imeti prižgano: pri njih cele noči žgejo luč; sedela sta na peči in žgala svečo ● star. žgati tobak kaditi; star. žgati žganje kuhati; pog. žgati po sovražniku streljati žgáti se 1. zaradi prevelike vročine se uničevati: potica se žge / na vroči peči se obleka žge 2. ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: poleti se je rad žgal žgóč -a -e 1. deležnik od žgati: žgoč pogled; žgoč udarec; žgoča bolečina; žgoča žeja; žgoča želja; žgoče sonce 2. publ. nujen, pereč: obravnavati žgoče probleme; reševanje žgočih vprašanj 3. ekspr. oster, nepopustljiv: žgoča družbena kritika; to je predmet žgočih razprav; prisl.: žgoče gledati; žgoče sijati žgán -a -o: žgana glina; žgana opeka ∙ žgano apno negašeno apno; zastar. žgano vino žganje ♦ arheol. žgani grob grob s sežganimi ostanki mrliča; gastr. žgani sladkor rjava snov, ki nastane s praženjem sladkorja; žgana pijača alkoholna pijača, zlasti iz sadja, grozdja, dobljena navadno z destilacijo po končanem vrenju; um. žgana siena rdečkasto rjav pigment; sam.: stopimo na kozarček žganega žgane pijače, žganja; rad bi spil nekaj žganega ♪

   42.712 42.737 42.762 42.787 42.812 42.837 42.862 42.887 42.912 42.937  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA