Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

H (40.612-40.636)


  1.      zagrenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. nav. 3. os. dobiti nekoliko grenek okus: kruh, moka zagreni / brezoseb. v ustih mu je zagrenelo; pren. ob misli na to mu je vse zagrenelo 2. postati žalosten, razočaran: v takih razmerah človek zagreni zagrenèl in zagrenél -éla -o: zagrenel obraz; zagrenela moka ♪
  2.      zagreníti  -ím dov., zagrénil (ȋ í) narediti kaj manj prijetno, manj srečno: zagreniti komu mladost; s tem si je zagrenil življenje / te skrbi so mu zagrenile počitnice; pesn. misel, da je ne bo več videl, mu je zagrenila dušo // povzročiti, da je kdo žalosten, razočaran: nesreča ga je zagrenila; to ga je tako zagrenilo, da se je začel izogibati družbi zagreníti se postati žalosten, razočaran: zaradi teh doživetij se je zagrenil / glas se ji je zagrenil zagrenjèn -êna -o: zagrenjen človek; postati zagrenjen; prisl.: zagrenjeno molčati ♪
  3.      zagrešíti  -ím dov., zagréši; zagréšil (ȋ í) povzročiti kaj slabega, nepravilnega: zagrešiti prometno nesrečo / zagrešiti izdajstvo, rop, umor / zagrešiti napako, spodrsljaj; s tem dejanjem je zagrešil veliko neumnost / šalj. v mladosti je zagrešil nekaj pesmi napisal ♦ jur. zagrešiti kaznivo dejanje // rel. narediti kaj zlasti moralno slabega, oporečnega: obžaluje vse, kar je zagrešil; zagrešiti kaj proti komu, nad kom / z notranjim predmetom zagrešiti greh zagrešíti se star. pregrešiti se: zagrešiti se proti komu; s tem se je hudo zagrešil zagrešèn -êna -o: popraviti zagrešene napake ♪
  4.      zagréti  -gréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. knjiž. segreti: zagreti vodo / zagreti prostor ogreti / pijača te bo zagrela; zagreti se s hojo 2. ekspr. navdušiti: zagreti koga za umetnost; zagreti se za delo, študij / film ga ni zagrel // razvneti: govornik je zagrel poslušalce; ob teh spominih se je zagrel / očitek ga je zagrel vznemiril, razburil zagrét -a -o: zagret rodoljub; zagreta soba; prisl.: zagreto razpravljati o čem ♪
  5.      zagrinjálo  -a s (á) kos tkanine, navadno določene oblike, s katerim se kaj zagrinja, zakriva: odgrnil je zagrinjalo in stopil naprej; ločiti spalni del prostora z zagrinjalom; svileno zagrinjalo / zagrinjalo se je dvignilo in predstava se je začela odrska zavesa; okna brez zagrinjal zaves; pren., ekspr. zagrinjalo prihodnosti // ekspr. kar kaj zagrinja, zakriva: zagrinjalo dežja; sivo zagrinjalo oblakov ♪
  6.      zagrínjati  -am nedov. (í) 1. zakrivati kako stvar z nameščanjem tkanine, papirja čez njo, pred njo: zagrinjati okna z zavesami; zagrinjati se z rjuho / zagrinjati zavese razprostirati, nameščati jih, da kaj zakrivajo // biti nameščen, razprostrt pred kako stvarjo, čez kako stvar in jo zakrivati: zavesa zagrinja oder, vhod; pren., knjiž. zagrinjati komu resnico 2. zakrivati kako stvar z nameščanjem kake snovi po njej, čez njo: zagrinjati fižol v jamicah / zagrinjati jamice / ekspr. zagrinjati grob / valovi zagrinjajo čoln / ekspr. sneg zagrinja pokrajino 3. ekspr. s svojo pojavitvijo, nastajanjem delati, povzročati, da postaja kaj nevidno, nezaznavno: megla, mrak zagrinja polja / oblaki zagrinjajo sonce zakrivajo, zastirajo ♪
  7.      zagrísti  -grízem dov. (í) zasaditi zobe v kaj: pes je zagrizel v rokav / zagristi v ustnice / kadarkoli je zagrizel v kruh, ga je zabolel zob ugriznil // ekspr. začeti jesti: na gostiteljevo povabilo je zagrizel v sendvič ● ekspr. zagristi v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega zagrísti se 1. grizoč prodreti v kaj: zagristi se v kos mesa; volk se je zagrizel srnjaku v vrat / klop se zagrize v telo / zobje so se ji zagrizli v spodnjo ustnico 2. ekspr. prodreti v kaj trdega: sveder se zagrize v beton; žaga se je zagrizla v les / motor se je zagrizel v strmino s težavo šel, zapeljal ∙ ekspr. jermeni so se mu zagrizli v ramena močno zajedli 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zagristi se v delo, učenje / spet se je zagrizel v svoje misli 4. nar. sesiriti se: mleko se zagrize zagrízen -a -o 1. deležnik od zagristi: molčal je, zagrizen v svoje misli; ris, zagrizen v jelenov tilnik 2. ekspr. ki je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo, nazor: zagrizen pristaš stranke; biti zagrizen samec / zagrizen boj; zagrizeno sovraštvo; prisl.: zagrizeno se bojevati za kaj ♪
  8.      zagrízniti  -em dov. (í ȋ) zasaditi zobe v kaj: pes zagrizne v jermen / zagrizne jabolko in se nakremži; zagrizniti v kruh ugrizniti; zagrizniti in odgrizniti / povabil ga je, naj kaj zagrizne prigrizne, poje zagrízniti se grizoč prodreti v kaj; zagristi se: pes se je zagriznil v kos mesa ♪
  9.      zagŕljen  -a -o prid. (ȓ) nar. hripav: zagrljen človek; biti močno zagrljen / zagrljen glas; zagrljeno petje zagŕljeno prisl.: zagrljeno govoriti ♪
  10.      zagŕljenost  -i ž (ȓ) nar. hripavost: zaradi zagrljenosti komaj govori ♪
  11.      zagrmáditi  -im dov. (ā ȃ) z grmadenjem zakriti, prekriti: oblaki so zagrmadili nebo // z grmadenjem zadelati: hudournik je zagrmadil udor s skalami zagrmáden -a -o: s kupi kamenja zagrmadena jama ♪
  12.      zagrméti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. brezoseb. dati zelo slišne glasove ob bliskanju: v daljavi je zagrmelo; zabliskalo se je in zagrmelo; silovito zagrmeti 2. dati grmenju podobne glasove: motor je zagrmel in utihnil / brezoseb. v dvorani je zagrmelo od ploskanja / ekspr.: bobni, zvonovi so zagrmeli; orgle so mogočno zagrmele; z obzidja so zagrmeli topovi / ekspr. v delavnici so spet zagrmeli stroji začeli delati ∙ ekspr. takrat so tudi v tem delu dežele zagrmeli prvi streli se je začela vstaja, oborožen spopad // ekspr. grmeč hitro zapeljati, iti: vlak je zagrmel čez most / snežni plaz je zagrmel čez teraso / zagrmel je v jamo padel 3. ekspr. razvneto, ogorčeno spregovoriti: pomolčal je, potem pa spet zagrmel / oče je zagrmel nad sinom / molči, je jezno zagrmel zakričal, zavpil ♪
  13.      zagrníti  in zagŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. zakriti kako stvar z namestitvijo tkanine, papirja čez njo, pred njo: zagrniti kip, ponesrečenca; zagrniti okno, vhod; zagrniti z odejo, zaveso; zagrniti se čez glavo / zagrniti se v plašč / zagrniti zaveso razprostreti, namestiti jo, da kaj zakriva; pren., knjiž. z besedami skušati zagrniti resnico 2. zakriti kako stvar z namestitvijo kake snovi po njej, čez njo: zagrniti gomolj, seme s prstjo / vihar je zagrnil padle s peskom / zagrniti jamico, jarek / ekspr. zagrniti grob / velik val zagrne čoln, plavalca / ekspr. sneg zagrne pokrajino 3. ekspr. s svojo pojavitvijo, nastankom narediti, povzročiti, da postane kaj nevidno, nezaznavno: megla, mrak zagrne poti / mir, molk zagrne vas / oblak zagrne luno zakrije, zastre ● ekspr. vse to je že zagrnil mrak je že (skoraj) pozabljeno; ekspr. mesto zagrne žalost prevzame v zelo veliki stopnji; ekspr. zakaj si se zagrnil v molk, z molkom si trdovratno umolknil zagŕnjen -a -o: zagrnjeno okno ♪
  14.      zagrôben  -bna -o prid. (ō) knjiž. 1. posmrten: verovati v zagrobno življenje 2. onstranski: junak pesnitve potuje po zagrobnem carstvu / privid zagrobnih prikazni ● knjiž. spregovoriti z zagrobnim glasom zamolklim, votlim ♪
  15.      zagrozíti  -ím dov., zagrózil (ȋ í) obljubiti, napovedati komu kaj neprijetnega, hudega: zagrozil mu je, da se bo maščeval; zagroziti komu s kaznijo, tožbo / le čakaj, mu je zagrozil // zastrašujoče zamahniti s čim: zagroziti komu s palico, pestjo zagrozíti se zastar. razjeziti se: ko je to slišal, se je zagrozil nad njim zagrožèn -êna -o: zagrožena kazen ♪
  16.      zagúliti  -im dov., zagúlila in zagulíla (ú) redko zguliti: zaguliti rokave ● nar. zaguliti si roke dobiti (trde) žulje na rokah; star. s tem dejanjem se mu je zagulil zameril zagúljen -a -o 1. deležnik od zaguliti: zaguljen ovratnik; zaguljene roke 2. pog. težaven, neprijeten: zaguljen položaj / zaguljen človek ♪
  17.      zagúljek  -jka m (ȗ) nar. (trdi) žulj: od grabljenja so se mu na rokah naredili zaguljki ♪
  18.      zaigráti  -ám dov. (á ȃ) 1. poustvariti, navadno z umetniškim hotenjem a) dramski tekst: otroci so zaigrali lutkovno igrico / odlično je zaigral ljubimca; zaigrati glavno vlogo / v nadaljevanki so zaigrali skoraj vsi znani igralci b) glasbeno delo: zaigrati koračnico, skladbo 2. z igranjem uresničiti: zadnjo tekmo so zaigrali brez napake / igralec je zaigral dobro in se visoko uvrstil / zaigrati na prvenstvu, turnirju; že desetič je zaigral v državni reprezentanci nastopil 3. začeti igrati: ravno ko so zaigrali zadnje dejanje, je izbruhnil ogenj / opolnoči naj zaigra godba / proti koncu tekme so zaigrali še bolj borbeno 4. povzročiti glasbo z glasbilom: zaigrati (na) harmoniko, klavir / zaigrati po notah; zaigrati štiriročno 5. z igranjem, igro zapraviti: zaigrati denar, posestvo / zaigrati v igralnici, na stavah // ekspr. z nepremišljenim vedenjem ali ravnanjem zapraviti: zaigrati možnost za uspeh; zaigrati ugled, zaupanje; zaigrati svojo prihodnost, srečo 6. ekspr. s svojim vedenjem, govorjenjem namerno ustvariti videz koga ali česa: zaigrati damo, zmagovalca; nataknil si je očala in zaigral slepca / zaigrati slabost, zadrego 7. ekspr., z dajalnikom povzročiti težave z neprimernim vedenjem ali ravnanjem: oni bi ti utegnili marsikatero zaigrati / pog. pazite, nekega dne vam jo bo pošteno zaigral 8. ekspr., z dajalnikom narediti nehotene majhne gibe, premike za izražanje, kazanje a) močnega razburjenja: mišice na licih so ji zaigrale; od napora so mu zaigrale žile na sencih b) prijetnega vznemirjenja, veselosti: ob novici je ostala mirna, le obraz ji je zaigral / srce mu zaigra, ko to sliši 9. ekspr., s prislovnim določilom spreminjajoč se postati viden, opazen: na licih mu je zaigral čuden nasmeh; v očeh ji je zaigrala jeza / pred menoj so zaigrale žive barve zaigráti se z igranjem, igro se zadržati kje predolgo: otroci so se zaigrali in zamudili kosilo / pri šahu sta se zaigrala pozno v noč zaigrán -a -o: zaigran denar; zaigrana skladba; njen smeh je narejen, solze zaigrane; prisl.: zaigrano veder; sam.: v njenem življenju ni bilo nič zaigranega ♪
  19.      zaigrávati  -am nedov. (ȃ) 1. z igranjem, igro zapravljati: zaigravati plačo, posestvo; zaigravati s kartami // ekspr. z nepremišljenim vedenjem ali ravnanjem zapravljati: zdelo se ji je, da zaigrava svojo ljubezen, življenje 2. ekspr., s prislovnim določilom večkrat postajati viden, opazen: v njenih očeh zaigravajo iskrice ♪
  20.      zaiménski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zaimek: zaimenska osnova / zaimenski prislov prislov s splošnim pomenom, ki zamenjuje kak prislov ali prislovno določilo; zaimenska beseda beseda, ki ima lastnosti zaimka; zaimenska sklanjatev sklanjatev zaimka; taka sklanjatev pridevniških besed ♪
  21.      zainteresíranost  -i ž (ȋ) publ. zanimanje, navdušenost: zainteresiranost mladih za šport; zainteresiranost množic za kulturo // prizadevnost, zavzetost: zainteresiranost delavcev za boljše delo; zainteresiranost narodov za ohranitev miru / pesnikova globoka človeška zainteresiranost prizadetost ♪
  22.      zaiskríti se  -ím se tudi zaiskríti -ím dov., zaískril (se); zaiskrèn (ȋ í) 1. oddati iskre zaradi udarca ob zelo trd predmet: kremen se zaiskri 2. oddati, dati trenutno, intenzivno svetlobo: lučka se zaiskri in ugasne; zaiskriti se v soncu; brezoseb. v temi se je zaiskrilo / oči so se ji zaiskrile od veselja 3. ekspr. iskreč se pojaviti: pred njim se je zaiskril zaklad / v njenih očeh so se zaiskrile solze ● ekspr. nenadoma se mu je zaiskrilo v glavi doumel, razumel je ♪
  23.      zaíti  -ídem stil. zájdem dov., zaídite stil. zájdite; zašèl zašlà zašlò tudi zašló tudi zášel zášla zášlo (í) 1. spustiti se za obzorje, pod obzorje: luna, sonce zaide / sonce zaide za goro / ekspr. dan je zašel ♦ astr. zaradi vrtenja Zemlje navidezno priti pod obzorje 2. iti, premakniti se narobe, v napačno smer: spregledal je smerokaz in zašel; zaiti v gozdu; ladja je v megli zašla // nehote, nenameravano spremeniti smer gibanja, hoje: v mraku je zašel s poti; malo je zašel na stran, a je hitro popravil smer / letalo je zašlo iz smeri 3. nehote, nenameravano priti kam: med sprehodom je zašel v stari del mesta; po nesreči je zašel tja / zašel je med tatove; zaiti v slabo družbo / ekspr.: včasih zaide k nam pride; zaiti na kriva pota 4. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom nehote, nenameravano priti v kako stanje, položaj: zaiti v stisko; zaiti pod vpliv koga / zaiti v dvome / zaiti v dolgove / ekspr. le kako je on zašel v politiko 5. ekspr. priti v nasprotje z vrednotami, priznanimi v določeni družbi: bala se je, da sin ne bi zašel; v takih okoliščinah lahko tudi značajen človek zaide ● ekspr. njegova slava je zašla je minila zášel -šla -o: zašli popotnik; zašlo sonce ♪
  24.      zajámčiti  -im dov. (ā ȃ) obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti: zajamčiti redno preskrbo z materialom / zajamčiti komu uspeh / to bi zajamčilo zvišanje pokojnin zajámčen -a -o: uspeh je zajamčen; jeklo z zajamčeno sestavo; zajamčena svoboda misli / zajamčena preskrba zlasti v vojnem času preskrba, ki jo zagotovijo državni organi, da se življenjske potrebščine načrtno in enakomerno razdelijo med prebivalstvo; zagotovljena preskrba ♦ ekon. zajamčeni osebni dohodek najnižji osebni dohodek, ki ga zagotavlja delovna organizacija vsakemu zaposlenemu glede na posamezne kategorije delavcev ♪
  25.      zajávskati  -am dov. (ȃ) ekspr. zajavkati: padel je in zajavskal; zajavskati od strahu / ni ga še nazaj, je zajavskala ♪

   40.487 40.512 40.537 40.562 40.587 40.612 40.637 40.662 40.687 40.712  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA