Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

H (39.387-39.411)


  1.      vklesáti  vkléšem dov., vklêši vklešíte (á ẹ́) s klesanjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vklesati ime, podobo v kamen; vklesati napis na nagrobnik / ekspr. kipar je vklesal v umetnino svoja čustva // ekspr. narediti, izoblikovati kaj v kaj sploh: razočaranje je vklesalo v njegov obraz trpke poteze vklesán -a -o: v nadzidek vklesan napis ♪
  2.      vklesávati  -am nedov. (ȃ) s klesanjem delati, oblikovati kaj v kaj: vklesavati imena v kamen // ekspr. delati, oblikovati kaj v kaj sploh: težko delo in pomanjkanje vklesavata ostre poteze v njihove obraze ♪
  3.      vklíniti se  -im se dov. (í ȋ) knjiž. vriniti se med kaj in s tem to ločiti: Madžari so se vklinili med Slovane ♦ voj. v ozkem pasu globoko prodreti na sovražnikovo območje zaradi ločitve njegovih enot v obrambi ♪
  4.      vkljúb  predl. (ȗ) star., z dajalnikom kljub: vkljub oviram si je utrl pot v boljše življenje; vkljub vsemu preudarjanju ni našla izhoda / prijatelja ostaneva vkljub temu ♪
  5.      vključeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. vzpostavljati (s stikalom) električni tok in s tem omogočati delovanje česa: vključevati televizijski sprejemnik, ventilator s pritiskom na gumb; stroj se vključuje in izključuje avtomatsko ♦ elektr. vzpostavljati električno zvezo, napajanje (za daljši čas) z vtaknitvijo vtiča v vtičnico 2. delati, da postane kaj sestavni del kake enote: vključevati osvojena ozemlja v svojo državo; vključevati manjša podjetja v večja // delati, da kaj dobi svoje mesto v kaki celoti: vključevati v revijo politične članke / vključevati športno vzgojo v šolsko dejavnost / vključevati rezultate analiz v raziskavo // imeti za sestavni del: ta zakon vključuje pravico do samoodločbe / publ. tak način dela vključuje napake dopušča, povzroča 3. delati, da postane kdo član kake organizacije, skupnosti: vključevati ljudi v društva, stranke; vključevati otroke v razne izobraževalne ustanove 4. delati, da kdo sodeluje pri kaki dejavnosti: vključevati v preiskavo nove strokovnjake; vključevati mladino v raziskovanje javnega mnenja / vključevati novince v delo / vključevati koga v zabavo vključeváti se 1. postajati član kake organizacije, skupnosti: vključevati se v družbo vrstnikov / vključevati se v strokovna društva včlanjati se 2. postajati dejavno, čustveno povezan s kako skupnostjo: dobro se vključevati v razred, skupino // tvoriti s čim skladno celoto: naselje se lepo vključuje v pokrajino 3. začenjati sodelovati pri kaki dejavnosti: vključevati se v moderna gibanja / publ. mladi se vključujejo v industrijo se zaposlujejo v njej / vključevati se v pogovor ● vključevati se v promet pridruževati se vozečim vozilom na cesti vključujóč -a -e: poslušal jih je, vključujoč se kdaj pa kdaj tudi sam v pogovor ♪
  6.      vključítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od vključiti: vključitev radijskega sprejemnika, štedilnika; stikalo za vključitev / vključitev v društvo, odbor / poskrbeti za vključitev bivših obsojencev v družbo / s tem je dosežena vključitev dvorca v pokrajino / vključitev nerazvitih držav v mednarodno trgovino ♪
  7.      vkljúčiti  -im dov. (ú ȗ) 1. vzpostaviti (s stikalom) električni tok in s tem omogočiti delovanje česa: vključiti gramofon, likalnik, televizijski sprejemnik; aparat se vključi s pritiskom na gumb, s stikalom; grelec se vključi avtomatsko / vključiti električni tok ♦ elektr. vzpostaviti električno zvezo, napajanje (za daljši čas) z vtaknitvijo vtiča v vtičnico 2. narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: v podjetje so vključili več novih obratov; v to občino so vključili še nekaj okoliških vasi / nove borce so vključili v drugo četo // narediti, da kaj dobi svoje mesto v kaki celoti: vključiti pomivalni stroj med kuhinjske elemente / vključiti slovensko književnost v evropsko / vključiti rezultate analiz v raziskavo / vključiti v ceno prevoz všteti; vključiti v program nekaj pevskih točk vstaviti 3. narediti, da postane kdo član kake organizacije, skupnosti: vključiti koga v športno društvo / vključiti otroke v vzgojno-varstvene ustanove / poskušali so ga vključiti v svojo družbo 4. narediti, da kdo začne sodelovati pri kaki dejavnosti: vključiti v preiskavo različne strokovnjake; vključiti v razpravo nove priče / vključiti koga v igro, pogovor vkljúčiti se 1. postati član kake organizacije, skupnosti: vključiti se v družbo okoliških otrok / vključiti se v stranko včlaniti se 2. postati dejavno, čustveno povezan s kako skupnostjo: ni se mogel vključiti v novo sosesko 3. začeti sodelovati pri kaki dejavnosti: vključiti se v akcijo; vključiti se v napredno gibanje, v sodobne politične tokove / vključiti se v delo / vključiti se v zabavo / vključiti se v pogovor vključívši star.: pospešiti delo, vključivši nove sodelavce vkljúčen -a -o: pustiti likalnik vključen; rešilni avtomobil z vključeno sireno ♪
  8.      vklopítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od vklopiti: vklopitev hladilnika; gumb, stikalo za vklopitev / vklopitev dodatnih motorjev ♪
  9.      vklopíti  in vklópiti -im dov. (ȋ ọ̄) 1. vzpostaviti (s stikalom) električni tok in s tem omogočiti delovanje česa: vklopiti električno peč, računalnik; vklopiti s pritiskom na gumb, stikalo, tipko / vklopiti električni tok 2. s premikom mehanizma povzročiti delovanje kake priprave, stroja: vklopiti stikalo, zavoro; vklopiti žago / vklopiti avtomatsko krmarjenje ◊ elektr. vzpostaviti za krajši čas električno zvezo s stikalom; strojn. vklopiti sklopko vklopíti se in vklópiti se pog. vključiti se, vživeti se: vklopiti se v družbo vklópljen -a -o: vklopljen stroj; pustiti likalnik vklopljen ♪
  10.      vkováti  vkújem dov. (á ú) 1. s kovanjem pritrditi v kaj: vkovati okrasne obroče na sprednjo stran skrinje; pren., ekspr. njegov osorni glas ga je kar vkoval v tla // s kovanjem narediti v kaj: vkovati grb, podobo v kovanec // ekspr. z zelo močnim vplivom narediti, da kdo ravna popolnoma v skladu s tem, kar izraža dopolnilo: s prestrogo vzgojo so vkovali vanj pokorščino in ponižnost / vojna leta so vkovala v ljudi strah in nezaupanje 2. nekdaj s kovanjem narediti, da kaj obdaja roke, noge koga, da se ne more svobodno gibati: vkovati obsojenca / vkovati komu roke in noge / vkovati upornike v okove / sužnje so vkovali na skupno verigo 3. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj tesno obdaja kaj, navadno kot ovira: reka je zamrznila in ladjo vkovala v led / huda zima je potok vkovala v led potok je zamrznil vkován -a -o: vkovani ujetniki; biti vkovan v okove, verige ♪
  11.      vkràj  in v kràj prisl. (ȁ) star. proč, (v)stran: bežati, iti, umakniti se vkraj / živeti enolično in vkraj od raznih prireditev / odrezati, odsekati vkraj / to je treba dati vkraj prenehati se ukvarjati s tem; pospraviti; golazen vkraj spraviti pobiti, uničiti; vkraj vreči zavreči, odvreči / vkraj, nepridiprav izgini, spoti ● star. zvezde gredo vkraj ugašajo; star. iti vkraj spat ♪
  12.      vkráju  in v kráju prisl. (ā) star., v zvezi biti vkraju miniti, končati se: noč bo kmalu vkraju / veseli smo, da je ta nevarnost vkraju // biti opravljen, končan: hiteti moram, da bo delo vkraju ♪
  13.      vkrcávati  -am nedov. (ȃ) spravljati koga s kopnega na ladjo: vkrcavati ujetnike, vojake / vkrcavati na ladjo // publ. nalagati, natovarjati (na ladjo): vkrcavati vojaško opremo, orožje / vkrcavati vodo v čolne vkrcávati se stopati, odhajati s kopnega na ladjo: potniki se vkrcavajo // stopati, odhajati v letalo: stevardesa jih je pripeljala do letala in začeli so se vkrcavati ♪
  14.      vkrceváti  -újem nedov. (á ȗ) spravljati koga s kopnega na ladjo: vkrcevati begunce // publ. nalagati, natovarjati (na ladjo): vkrcevati tovor, žito na ladje vkrceváti se stopati, odhajati s kopnega na ladjo: izletniki so se vkrcevali v čolne // stopati, odhajati v letalo: potniki za zadnji polet se vkrcujejo ♪
  15.      vkríž  prisl. (í) star. navzkriž, križem: dati, zložiti vkriž ● star. to mi hodi vkriž povzroča težave ♪
  16.      vkùp  prisl. (ȕ) skupaj: držati prste vkup; stiskali so se vkup, da jih ni zeblo / pog. sklicati, zbrati (se) vkup sklicati, zbrati (se) / pogosto so bili vkup; učiti se, živeti vkup s kom / v medmetni rabi: otroci, vkup, zdaj je pravi čas; geslo kmečkih upornikov le vkup, le vkup, uboga gmajna / vse vkup se mu je zdelo smešno ● pog., ekspr. to boš sam zmogel, dosti te je vkup si velik, močen; pog. to ni vse vkup nič izraža nezadovoljstvo, nestrpnost; pog. vsi učenci v razredu držijo vkup se razumejo, med seboj podpirajo; pog. lesti vkup od lakote biti zelo lačen; postajati slaboten, brez moči od lakote; pog. denar ti kar vkup leti ga na lahek način zaslužiš; pog. tako sva tudi midva prišla vkup se spoznala, se zbližala; pog. kar boš vkup spravil, ti bodo vzeli zbral, privarčeval; pog. gliha vkup štriha ljudje podobnih, navadno slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo ♪
  17.      vkúpaj  prisl. (ȗ) star. skupaj: biti, živeti vkupaj; vkupaj sva hodila v šolo ♪
  18.      vkúpe  prisl. (ȗ) star. skupaj: biti, hoditi, živeti vkupe / malo potrpite vsi vkupe ♪
  19.      vkúpnost  -i ž (ȗ) star. skupnost: delati za dobro vkupnosti / narodna, šolska vkupnost ● star. druži ju veliko vkupnosti skupnih lastnosti, stvari ♪
  20.      vláča  -e ž (á) 1. agr. orodje iz med seboj z verigami ali gibljivimi členi povezanih lesenih ali z železom okovanih prečk za ravnanje zemlje: z vlačo ravnati brazde 2. mn., nar. priprava iz skupaj zvezanih vej za spravljanje sena, stelje v dolino: narediti vlače ♪
  21.      vláčen  -čna -o prid. (ā) star. vlečljiv: vlačna sredica slabo pečenega kruha / vlačno blago raztegljivo / vlačen les prožen, žilav ● zastar. vlačna žival vlečna žival ♪
  22.      vláčenje  -a s (á) glagolnik od vlačiti: vlačenje ladij / vlačenje hlodov iz gozda / vlačenje po policiji / vlačenje z različnimi branami ♪
  23.      vlačílka  -e ž (ȋ) rib. ribiška ladja, ki vleče vlačilno mrežo: vlačilka spušča mrežo v vodo ◊ teh. (vrv) vlačilka vrv pri žičnici, ki vleče breme po nosilni vrvi; vlečna vrv ♪
  24.      vlačíti  in vláčiti -im nedov. (ȋ á) 1. večkrat vleči: vlačil je vrvico gor in dol / vlačiti ladje v pristanišče / ekspr. za seboj vlači dolgo ogrinjalo vleče 2. spravljati les v gozdu do poti tako, da drsi po tleh: vlačiti s konji / vlačiti hlode 3. ekspr., s prislovnim določilom spravljati kaj na drugo mesto, v drug položaj: vlačiti pohištvo iz ene sobe v drugo / ni hotel vlačiti košare s police nad njegovo glavo jemati; vlačil je žemljo po rokah jo preprijemal, prestavljal 4. ekspr. nositi, zlasti kaj težkega: težko vlači s seboj vso opremo / zmeraj vlači s seboj ves denar ima, nosi 5. ekspr., s prislovnim določilom spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove privolitve: dolgo so jih vlačili po zaporih / vlači jo na različne prireditve, čeprav je ne zanimajo vodi 6. nar. branati: orati in vlačiti ● ekspr. spet vlači na dan nekdanje doživljaje se jih spominja, pripoveduje o njih; star. vlačiti koga po zobeh opravljati, obrekovati vlačíti se in vláčiti se 1. s prislovnim določilom premikati se, stalno dotikaje se podlage: krilo se vlači za njo po tleh 2. ekspr. s težavo hoditi: z opotekavimi koraki se vlači za plugom; vlačiti se kot megla, senca 3. ekspr. potepati se, pohajkovati: doma je toliko dela, ti pa se vlačiš kdo ve kod / štiri leta se je vlačil po frontah je bil 4. ekspr. pojavljati se na večji površini: megle, oblaki se vlačijo po dolini 5. ekspr. opravljati spolne odnose za plačilo: preživlja se tako, da se vlači 6. slabš. imeti s stališča določene ljubezenske zveze nedovoljene spolne odnose: vlači se z ničvrednimi ženskami ♪
  25.      vlačúga  -e ž (ú) 1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo: biti vlačuga; pristaniška vlačuga 2. slabš. ženska, ki ima s stališča določene ljubezenske zveze nedovoljene spolne odnose: ta vlačuga ga je že večkrat prevarala / kot psovka vlačuga umazana; star., kot luteranska psovka za katoličane vlačuga babilonska 3. mn., nar. kratke sani za spravljanje lesa, sena v dolino: na vlačugah je vozil seno ♪

   39.262 39.287 39.312 39.337 39.362 39.387 39.412 39.437 39.462 39.487  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA