Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

H (38.862-38.886)


  1.      vèčizménski  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki poteka v več izmenah: večizmensko delo ♪
  2.      vèčjezíčen  -čna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. napisan v več jezikih: večjezični javni napisi / večjezični slovar 2. ki zna in redno uporablja več jezikov: prebivalci tega področja so večjezični / večjezična država ♪
  3.      vèčjezíčnost  -i ž (ȅ-ȋ) znanje in redna raba več jezikov: večjezičnost starejše generacije / večjezičnost javnih napisov ♪
  4.      véčji  -a -e prid. (ẹ̑) 1. primernik od velik: postajati večji; moja torba je večja kot tvoja / ta kraj je bil včasih precej večji / izdatki so večji kot dohodki; podjetje ima večji promet / večja skupina / on ni nič večji od mene višji / ekspr. to so naši največji prijatelji; imeti večjo srečo kot pamet 2. ki glede na kako svojo lastnost, značilnost dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo: večje države; večja gozdna žival / povzročiti večjo škodo; darilo večje vrednosti / ima že večje otroke / spada med večje mislece dvajsetega stoletja ● delali so večji del ponoči večinoma, povečini; odšel je z doma v največjem delu v kmečkem okolju v času košnje in žetve; ekspr. pipa je bila njegova največja ljubezen zelo rad je kadil pipo; zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti ◊ mat. največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila; največja skupna mera največje število, s katerim so deljiva vsa dana števila; sam.: pog. po večjem vse sam naredi; prim. velik ♪
  5.      vèčkanálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ptt ki ima na eni osnovni zvezi več kanalov na različnih frekvencah: večkanalna telefonija, telegrafija ◊ elektr. večkanalni magnetofon magnetofon, ki ima magnetni trak za več zvokovnih sledi ♪
  6.      vèčkrat  prisl. (ȅ) izraža več ponovitev: večkrat je udaril po mizi / imel je večkrat prestreljeno roko na več mestih // izraža, da se kaj zgodi, ponovi ob več priložnostih: večkrat je povedal pravi vzrok izostanka, včasih se je pa tudi zlagal ♪
  7.      večkráten  -tna -o prid. (ā) 1. večkrat tolikšen: imeti večkratno premoč / večkratni milijonar 2. ki ima več ponovitev: večkraten uspeh; večkratno ponavljanje / znajti se v večkratnem obroču ∙ publ. odločitev ima večkraten pomen je v več pogledih pomembna ♦ jur. večkratni povratnik večkrátno prisl.: večkratno preseči vsoto ∙ knjiž. večkratno ranjen na več mestih hkrati ♪
  8.      vèčléten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki traja več let: večleten presledek; večletna bolezen / večletna prizadevanja / večletna znanca // ki je za dobo več let: podpisali so večletno delovno pogodbo / večletni načrt ◊ bot. večletna rastlina rastlina, ki potrebuje za razvoj več vegetacijskih dob in le enkrat cveti in semeni ♪
  9.      vèčlétnica  -e ž (ȅ-ẹ̑) bot. rastlina, ki potrebuje za razvoj več vegetacijskih dob in le enkrat cveti in semeni ♪
  10.      vèčnadstrópen  -pna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ima več nadstropij: večnadstropna hiša ♪
  11.      véčnost  -i ž (ẹ̄) 1. večno trajanje: kaj je tisoč let proti večnosti; trenutek večnosti; neskončnost in večnost; dolg kakor večnost zelo dolg // v nekaterih religijah posmrtno večno a) trajanje: upati na plačilo v večnosti b) obstajanje: upati na večnost; telo je v zemlji, duša pa v večnosti / rajska večnost 2. lastnost, značilnost večnega: delo za človeštvo daje posamezniku večnost / večnost resnice; večnost zla 3. ekspr. doba, ki se zdi, da traja veliko časa: vsaka ura se mu je zdela večnost; minute so se vlekle v večnost / minila je cela, dolga večnost, njih pa od nikoder / graditi hišo za večnost // v prislovni rabi, z izrazom količine zelo dolgo: čakati celo, dolgo večnost ● evfem. iti, preseliti se, stopiti v večnost umreti; ekspr. dnevi, leta tečejo v večnost minevajo; pred vrati večnosti spoznati zmoto v krščanskem okolju tik pred smrtjo ♪
  12.      véčnosten  -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na večnost: ljubezen, smrt in druge večnostne teme umetnosti / večnostna harmonija / nadzemeljski, večnostni cilji; sam.: v njegovi glasbi je nekaj večnostnega ♪
  13.      vèčplásten  -tna -o prid. (ȅ-ā) ki je iz več plasti: večplastna obloga; pren. večplastna osebnost ♦ papir. večplastni karton karton iz več samostojno oblikovanih plasti, ki se v mokrem stanju na kartonskem stroju stisnejo, da se sprimejo ♪
  14.      vèčpotézen  -zna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. teh. narejen v več potezah: večpotezni zvar / večpotezno varjenje 2. šah. pri katerem je treba v več potezah dati mat ali doseči odločilno prednost: večpotezni problem; večpotezna kombinacija ♪
  15.      vèčpotéznik  -a m (ȅ-ẹ̑) šah. problem, pri katerem je treba v več potezah dati mat ♪
  16.      vèčstanovánjski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) v zvezi večstanovanjska hiša hiša, ki ima več stanovanj: zidati večstanovanjsko hišo ♪
  17.      vèčstôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (ȅ-ō) ki ima več stopenj: večstopenjska organizacija dela / večstopenjski razvoj ♦ strojn. večstopenjski kompresor kompresor, ki deluje v več stopnjah z vmesnim ohlajevanjem plina; šol. večstopenjski študij do 1980 študij v več stopnjah na fakulteti; teh. večstopenjska raketa raketa, ki ima več med seboj neodvisnih sistemov raketnih pogonskih motorjev, ki delujejo časovno drug za drugim ♪
  18.      vèčstránkarski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ima več političnih strank: večstrankarski sistem / večstrankarska vlada ♪
  19.      vèčstránski  -a -o prid. (ȅ-á) nanašajoč se na več strani: večstranski sporazum; večstranska pogodba / večstranski agent / večstranska kritika / publ. večstranska uporaba uporaba za več (različnih) stvari ♪
  20.      vèčtíren  -rna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ima več tirov: večtirna železnica 2. ki obravnava, rešuje kaj na več različnih načinov: večtirno reševanje problemov / večtirna grajenost romana ♪
  21.      vèčúren  -rna -o prid. (ȅ-ȗ) ki traja več ur: večurna hoja / večurna zamuda ♪
  22.      vèčvalénten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih nadomesti v spojini: večvalentne kovine ♦ filoz. večvalentna logika logika, ki ima več logičnih vrednosti ♪
  23.      vèčvédnost  -i ž (ȅ-ẹ́) knjiž. dejstvo, da kdo več ve kot drugi: z namišljeno večvednostjo se je hotel uveljaviti ♪
  24.      vèčvréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ima večje telesne ali umske sposobnosti: čutil se je večvrednega; imeti se za večvredno raso 2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: večvredna hrana / večvredna kultura ♪
  25.      vèčvŕsten  -tna -o prid. (ȅ-ȓ) nanašajoč se na več vrst: večvrstni nasad ♦ agr. večvrstni okopalnik okopalnik, ki okopava več vrst hkrati ♪

   38.737 38.762 38.787 38.812 38.837 38.862 38.887 38.912 38.937 38.962  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA