Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

H (37.587-37.611)



  1.      tróréd  -a m (ọ̑-ẹ̑) tristop: korakati v troredih
  2.      trórézen  -zna -o prid. (ọ̑-ẹ̄ ọ̑-ẹ̑) ki ima rezilo na treh straneh: trorezna priprava; trorezno orožje
  3.      tróréznik  -a m (ọ̑-ẹ̑) tisk. knjigoveški stroj, ki obrezuje knjige, papir na treh straneh hkrati
  4.      trós  -a m (ọ̑) 1. bot. celica za nespolno razmnoževanje: mahovi se razmnožujejo s trosi; trosi praproti; trosi pri glivah / glivični trosi 2. biol. zaradi neugodnih življenjskih razmer z odporno membrano ovita bakterija; spora: bakterija se spremeni v tros
  5.      tróséd  in trósèd -éda m (ọ̑-ẹ̑; ọ̑- ọ̑-ẹ́) obrt. kos sedežnega pohištva s tremi sedeži, navadno oblazinjen: v dnevni sobi imajo trosed
  6.      trósen  -sna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tros: trosna plast / trosni list list, na katerem se razvijejo trosovniki; trosni podstavek celica gliv, ki nosi na vrhu trose
  7.      trósenje  -a s (ọ́) glagolnik od trositi: trosenje gnoja / trosenje letakov / preprečevati trosenje laži / lahkomiselno trosenje denarja
  8.      trosílec  -lca [lc in c] m () 1. kdor kaj trosi: trosilec letakov / trosilci laži 2. stroj za trosenje gnoja, gnojil: popraviti trosilec / trosilec hlevskega gnoja
  9.      trosíti  in trósiti -im nedov. ( ọ́) 1. delati, da kaj drobnega pride na večjo površino, na več mest: trositi gnoj; trositi seno z vilami; trositi rozine po testu / trositi letake po ulici / ekspr. strojnice trosijo krogle izstreljujejo 2. spravljati kam določeno količino česa sipkega, drobnega: trositi piščancem zrnje 3. ekspr. povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi: trositi prepir, strah med ljudi; to orožje trosi smrt 4. ekspr. razširjati, razglašati: trositi laži in čenče po vasi; od hiše do hiše je trosila novice / ne verjemi vsemu, kar trosijo o nas 5. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: trosil je denar po igralnicah; pren. trositi svoje moči
  10.      tróska  -e ž (ọ̑) 1. nar. vzhodno usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla; (maslene) tropine: namazati trosko na kruh 2. zastar. žlindra: kupi troske ob topilnici
  11.      trosnják  -a m (á) bot. nadzemni del gobe, v katerem nastajajo trosi: odstraniti trosnjak // del glive, sestavljen iz razmnoževalnih organov in hif
  12.      trosonósec  -sca m (ọ̑) nav. mn., bot. celica gliv, ki nosi na vrhu trose; trosni podstavek
  13.      trosóvnica  -e ž (ọ̑) bot. tanka plast s trosi na plodiščih nekaterih gliv: oblika, barva trosovnice
  14.      trosóvnik  -a m (ọ̑) bot. organ, v katerem nastajajo trosi: trosovniki pri glivah, mahovih, praprotih
  15.      tróspôlen  -lna -o prid. (ọ̑-) lingv. 1. ki ima posebno končnico za vsak spol: pridevniki so trospolne besede 2. pri osebnih zaimkih jaz, ti ki ima eno obliko za vse tri spole
  16.      tróstíšje  -a s (ọ̑-) lit. trivrstična kitica: v trostišjih napisana pesem
  17.      trošarína  -e ž () jur., do 1948 davščina od določenih snovi, stvari, namenjenih porabi: plačevati, predpisati trošarino; trošarina od vina, na vino
  18.      tróšen  -šna -o prid. (ọ̑) zastar. trhel, preperel: trošno ostrešje / trošne vrvi
  19.      trôšica  -e ž (ó) star. trohica: trošica upanja je še
  20.      trošíti  in tróšiti -im, in tróšiti -im nedov. ( ọ́; ọ́) delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin: trošiti denar; trošiti strelivo, vodo / troši več, kot zasluži / publ. po nepotrebnem trošiti moči porabljati, izgubljatipubl. avtomobil veliko troši porabi veliko goriva; redko preveč troši samega sebe izčrpava
  21.      tróšnica  -e ž (ọ̑) nar. zahodno gorska rastlina z belimi dlakavimi zvezdastimi cveti; planika: modri svišč in bele trošnice
  22.      tróšt  -a m (ọ̑) nižje pog. 1. tolažba, uteha: v sili je vsak trošt dober 2. upanje: trošt se ni izpolnil / nimam trošta, da bi se kmalu spet videli
  23.      tróštati  -am nedov. (ọ̑) nižje pog. tolažiti: troštali so nas, da je najhujše že minilo tróštati se upati, pričakovati: ne troštamo se več lepih dni; živeti moramo in se troštati, da bo bolje
  24.      trotovína  -e ž (í) čeb. celice, v katerih se razvijajo troti: graditi trotovino; zalega v trotovini
  25.      tróvalénten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) kem. trivalenten: trovalentni alkohol, element

   37.462 37.487 37.512 37.537 37.562 37.587 37.612 37.637 37.662 37.687  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA