Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

H (37.162-37.186)



  1.      trákar  -ja m () nekdaj izdelovalec trakov: zaslužek trakarja ◊ zool. trakarji nočni metulji z rdečimi, modrimi ali rumenimi trakovi, pasovi na zadnjih krilih, Catocalinae
  2.      trákast  -a -o prid. () podoben traku: trakast vzorec; rastlina s trakastimi listi / trakasta oblika ♦ arheol. trakasta keramika keramika iz starejšega dela mlajše kamene dobe s trakastimi vzorci; fiz. trakasti spekter spekter s skupki velikega števila črt v majhnih razmikih; metal. trakasta struktura struktura, pri kateri so kristali raztegnjeni v smeri valjanja; petr. trakasta tekstura tekstura, pri kateri so minerali razporejeni po trakovih
  3.      trákt  -a m () 1. krilo, del stavbe: prizidati stavbi nov trakt; sobe v desnem, južnem traktu 2. anat., navadno s prilastkom skupina med seboj povezanih notranjih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto: dihalni, sečni trakt
  4.      traktát  -a m () knjiž. razprava, teoretični sestavek: napisati traktat; dolg, učen traktat; filozofski, teološki traktat / njegova drama, proza pogosto prehaja v traktat
  5.      tráktor  -ja m (á) motorno vozilo za vleko, delo, zlasti v kmetijstvu: voziti traktor; sesti na traktor; orati s traktorjem; traktor s prikolico / traktor goseničar ♦ teh. enoosni, dvoosni traktor
  6.      traktorizácija  -e ž (á) knjiž. uvajanje traktorjev pri opravljanju kakih del: pospeševati traktorizacijo / traktorizacija kmetij opremljanje s traktorji
  7.      trakúlja  -e ž (ú) členast zajedavec, ki odrasel živi v črevesu človeka ali živali: dobiti, imeti, odpraviti trakuljo ♦ zool. ozka trakulja v človeškem črevesu živeč zajedavec, katerega ličinka se razvije v prašičih, Taenia solium; pasja trakulja v pasjem črevesu živeč zajedavec s tremi ali štirimi odrivki, Echinococcus granulosus; široka trakulja v človeškem črevesu živeč zajedavec, katerega ličinka se razvije v rakih samookih in sladkovodnih ribah, Dibothriocephalus latus
  8.      trálala  medm. () izraža veselje, razigranost: tralala, tralala, so se veselili otroci / tralala hopsasa; sam.: zamenjati besedilo pesmi s tralala
  9.      trám  -a tudim, mn. tramóvi tudi trámi () štirikotno obtesano ali obžagano deblo, zlasti v gradbenih konstrukcijah: tesati tramove; podpreti s tramom; črviv tram; dolg tram; smrekovi tramovi / nosilni, oporni, prečni, strešni, stropni tram / strop iz tramov lesen strop z vidnimi nosilnimi tramovi
  10.      tráma  -e ž (ā) tekst. mehko sukana preja iz več zelo dolgih vlaken naravne svile, ki se uporablja za votek: organzin in trama
  11.      tramìč  -íča m ( í) manjšalnica od tram: obtesati tramiče; hrastov tramič / stropni tramič
  12.      tramíček  -čka m () manjšalnica od tram: pribiti tramiček; trhel tramiček
  13.      tramínec  -nca m () trta z majhnimi rdečimi ali rumenimi grozdi, po izvoru iz okolice Tramina na Južnem Tirolskem: gojiti traminec; vinogradi traminca / dišeči, rdeči traminec // vino iz grozdja te trte: piti traminec; steklenica traminca
  14.      tramontána  -e ž () meteor. hladen severni veter v Sredozemlju, ki piha s kopnega na morje: brila, pihala je tramontana; mrzla tramontana
  15.      tramóvje  -a s (ọ̑) več tramov, tramovi, zlasti v gradbenih konstrukcijah: tramovje se je zrušilo / strešno tramovje
  16.      trámp  -a m () 1. v Združenih državah Amerike potepuh, ki se priložnostno tudi zaposli: postati tramp; biti zmeraj na poti kot tramp 2. knjiž. tramper: tramp je odplul
  17.      trampljáti  -ám nedov.) ekspr. nerodno, okorno, nepazljivo iti, hoditi: trampljati proti domu; trampljati za vodnikom
  18.      trámvaj  tudi tramváj -a m (; ) 1. električna cestna železnica: Ljubljana nima več tramvaja // redko tramvajsko podjetje: biti zaposlen pri tramvaju 2. vozilo ali skupina med seboj spetih vozil take železnice: pripeljal, ekspr. priropotal je tramvaj; stopiti na tramvaj, v tramvaj; peljati se s tramvajem; poln, prazen tramvaj; voznik tramvaja / nekdaj konjski tramvaj ki ga vleče konj; neskl. pril.: tramvaj vozilo ∙ pog., šalj. če ti ni prav, se lahko pritožiš na tramvaj komando se ne moreš nikamor pritožiti
  19.      tramvájar  tudi trámvajar -ja m (; ) ekspr. voznik tramvaja: tramvajar je zavrl, vendar nesreče ni mogel preprečiti / stavka tramvajarjev vseh zaposlenih pri tramvajskem podjetju
  20.      tramvájec  tudi trámvajec -jca m (; ) ekspr. voznik tramvaja: tramvajec je na ovinku pocingljal / stavka tramvajcev vseh zaposlenih pri tramvajskem podjetju
  21.      tráns  -a m () 1. psih. stanje spremenjene zavesti, pri katerem je zmanjšana splošna sprejemljivost za zunanje dražljaje in povečana sprejemljivost za določene pojave, vplive: zbuditi se iz transa; pasti v trans; v transu gledati čudovite barve; trans pod vplivom mamil / religiozni trans 2. knjiž. zamaknjenost, zanos: na njegovih koncertih padajo poslušalci v trans
  22.      trans...  ali tráns... in trans... predpona v sestavljenkah () za izražanje a) gibanja na drugo stran ali stanja na drugi strani; čez...: transatlantski, transkavkaški b) premikanja ali usmerjenosti z ene strani na drugo: transparenten, transplevralen c) spremembe položaja, stanja, pre...: transformator, transfuzija, translocirati, transmigrirati č) preseganja; nad..., čez...: transfenomenalen, transsubjektiven, transuran
  23.      transákcija  -e ž (á) ekon. poslovno dejanje pri kupoprodajnih odnosih, pri katerem dobi vsaka stran določeno vrednost: izpeljati, opraviti transakcijo; knjižiti transakcije / denarne, devizne transakcije / poslovne transakcije; pren., publ. velikopotezne diplomatske transakcije
  24.      transcendénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. lastnost, značilnost transcendentnega: transcendenca smrti / transcendenca boga; transcendenca in imanenca 2. kar je transcendentno: svet transcendence / religiozna transcendenca 3. v zvezi s predlogom prehajanje, preraščanje: transcendenca k biti; transcendenca v nebivanje ◊ filoz. transcendenca po Sartru dejstvo, da se da preseči določena kakovost, stanje bivanja
  25.      transcendénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na transcendenco: transcendenčna raven / cilji revolucije ne izhajajo iz transcendenčnega uma, temveč iz zgodovinskega gibanja

   37.037 37.062 37.087 37.112 37.137 37.162 37.187 37.212 37.237 37.262  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA