Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

H (36.712-36.736)



  1.      termométer  -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje temperature, toplomer: termometer kaže minus petnajst stopinj; meriti temperaturo s termometrom / živosrebrni termometer ∙ ekspr. čez noč je termometer precej padel se je temperatura precej znižalameteor. maksimalni ki kaže maksimalno temperaturo, doseženo v določenem času, minimalni termometer ki kaže minimalno temperaturo, doseženo v določenem času; teh. paličasti, tekočinski, uporovni termometer
  2.      têrmonukleáren  -rna -o prid. (-) nanašajoč se na toploto, ki nastane pri razpadu atomskega jedra: termonuklearna energija / termonuklearno orožje ♦ fiz. termonuklearna reakcija jedrska reakcija v zelo vroči snovi, pri kateri se zlivajo lahka atomska jedra in sprošča energija
  3.      têrmos  -a m () termovka: vzeti na pot termos; termos vroče kave, hladne limonade; neskl. pril.: termos posoda, steklenica
  4.      têrmosifónski  -a -o prid. (-ọ̑) avt., v zvezi termosifonsko hlajenje hlajenje s krožečo tekočino, ki se na enem delu cevovoda segreva in dviga, na drugem pa ohlaja in pada
  5.      termostát  -a m () 1. naprava za avtomatično vzdrževanje stalne temperature: termostat se je pokvaril; električni termostat; termostat v hladilniku 2. teh. omarici podobna naprava, v kateri je stalna temperatura: v termostat je shranil vzorec za analizo
  6.      têrmoterapíja  -e ž (-) med. zdravljenje s toploto: hidroterapija in termoterapija
  7.      têrmovka  -e ž () posoda z dvema stenama, med katerima je brezzračni prostor, ki zmanjšuje, preprečuje segrevanje, ohlajanje vsebine: napolniti termovko z vročim čajem; termovka kave
  8.      ternáren  -rna -o prid. () ki je iz treh enot: ternarni sistem
  9.      terór  stil. têror -órja m (ọ̑; é ọ̑) veliko nasilje, zlasti proti političnim nasprotnikom, s katerim se hoče doseči, da se kdo boji: teror se stopnjuje; obsojati teror; boriti se proti terorju; fašistični, policijski teror; hud teror; teror nad prebivalstvom / beli, rdeči teror // ekspr. nasilje, nasilno ravnanje, s katerim se hoče doseči, da si kdo ne upa ravnati, kot hoče, želi: to ni vzgoja, ampak teror; s terorjem je obdržal položaj; naveličati se očetovega terorja
  10.      teroríst  -a m () kdor uporablja veliko nasilje, zlasti proti političnim nasprotnikom, s katerim hoče doseči, da se kdo boji: teroristi so ugrabili otroka; zapreti terorista; skupina teroristov // ekspr. kdor uporablja nasilje, nasilno ravnanje, s katerim hoče doseči, da si kdo ne upa ravnati, kot hoče, želi: ta človek je pravi terorist
  11.      terorízem  -zma m () uporaba velikega nasilja, zlasti proti političnim nasprotnikom, s katerim se hoče doseči, da se kdo boji: boriti se proti vsem oblikam terorizma; mednarodni terorizem // ekspr. uporaba nasilja, nasilnega ravnanja, s katerim se hoče doseči, da si kdo ne upa ravnati, kot hoče, želi: naveličati se očetovega terorizma
  12.      terorizírati  -am nedov. in dov. () z velikim nasiljem, zlasti proti političnim nasprotnikom dosegati, da se kdo boji: oborožene skupine so terorizirale prebivalstvo // ekspr. z nasiljem, nasilnim ravnanjem dosegati, da si kdo ne upa ravnati, kot hoče, želi: kadilci terorizirajo nekadilce; ne dovoli, da te otrok terorizira terorizíran -a -o: terorizirano prebivalstvo
  13.      terpén  -a m (ẹ̑) nav. mn., kem. nenasičeni ali ciklični ogljikovodik v eteričnih oljih, smolah, ki se uporablja za umetne dišave, zdravila
  14.      terpentín  -a m () teh. smola nekaterih iglavcev: borov, smrekov terpentin // poljud. z destilacijo smole nekaterih iglavcev pridobljena hlapljiva tekočina, ki se uporablja zlasti za izdelavo lakov, barv, strok. terpentinovo olje: čistiti s terpentinom; firnež in terpentin
  15.      terpentínov  -a -o prid. () nanašajoč se na terpentin: terpentinovo milo ♦ kem. terpentinovo olje z destilacijo smole nekaterih iglavcev pridobljena hlapljiva tekočina, ki se uporablja zlasti za izdelavo lakov, barv
  16.      têrra incógnita  têrre incógnite [tera inkognita] ž (-ọ̑) knjiž. popolnoma neznan, nepoznan svet: ta pokrajina mu je terra incognita // kar je popolnoma neznano, nepoznano sploh: afriška književnost je še terra incognita
  17.      tervól  -a m (ọ̑) mineralna volna za toplotno, zvočno izolacijo: obložiti strop s tervolom; tervol in heraklit
  18.      terzít  -a m () knjiž., redko hudoben, zloben zabavljivec: terzit je pokvaril dobro razpoloženje
  19.      tesáč  -a m (á) gozdni delavec, ki se ukvarja s tesanjem lesa: biti, postati tesač; tesač hlodov
  20.      tesáča  -e ž (á) široka tesarska sekira: nabrusiti tesačo; obdelovati s tesačo; udarci tesače; žaga in tesača ∙ ekspr. v gozdu je zapela tesača začeli so tesati; ekspr. oče ga je učil vihteti tesačo tesanja
  21.      tesár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem ostrešij, opažev: tesar teše trame za ostrešje; izučiti se za tesarja; tesar v gradbenem podjetju; zidar in tesar ◊ zool. hrošč z zelo dolgimi tipalkami, katerega ličinka uničuje les iglavcev, Acanthocinus aedilis
  22.      tesárba  -e ž () mont. obdelan les za podporje v rudniku: tesarba iz hrastovega lesa
  23.      tesaríca  -e ž (í) široka tesarska sekira; tesača: zamahovati s tesarico
  24.      tesáriti  -im nedov.) ukvarjati se s tesanjem: vse življenje je tesaril; tesariti po vaseh; tesariti in drvariti // redko tesati: delo mu gre počasi od rok, ker ne zna tesariti / tesariti brunarico, čoln
  25.      tesáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na tesače: tesaško orodje ∙ ekspr. v tesaških rokah je držal puško velikih, močnih

   36.587 36.612 36.637 36.662 36.687 36.712 36.737 36.762 36.787 36.812  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA