Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

H (36.112-36.136)



  1.      špôgati  -am dov. in nedov. () nižje pog. dati, žrtvovati: naj špoga tistih pet tisoč dinarjev špôgati si privoščiti si: špoga si raznovrstne zabave; veliko si špoga glede na svoje dohodke ∙ nižje pog. špogala si je ostro pripombo drznila si jo je izreči
  2.      špórt  -a m (ọ̑) 1. po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo: gojiti šport; poškodovati se pri športu; odlikovati se v športu; plavanje je njegov najljubši šport / kolesarski, konjeniški, letalski šport; razvedrilni, tekmovalni športi; vrhunski šport; zimski šport ∙ publ. tekmovali so ljubitelji belega športa smučarjišport. borilni športi boks, rokoborba, sabljanje; hitrostni športi pri katerih se uspeh meri po doseženem času; olimpijski športi ki so po olimpijskih pravilih sprejeti v seznam športov za olimpijske igre; mojster športa v nekaterih vzhodnoevropskih državah častni naslov za zaslužne športne tekmovalce, strokovnjake in organizatorje 2. ekspr. zabava, razvedrilo: pili so, jedli in plesali ter pri tem športu vztrajali celo noč; fotografiranje je drag šport / prevajati za šport
  3.      špórten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na šport: športna dejavnost; športne igre; športna prireditev; športno tekmovanje / športni ribolov / biti športni letalec, potapljač, ribič / športni klub; šolsko športno društvo / športni avtomobil avtomobil aerodinamične oblike, s širšimi plašči, dodatnimi lučmi; smuči, sani in drugi športni rekviziti; športna dvorana; športne naprave; športna oprema; športno igrišče; športno letalo manjše letalo za vadbo letenja in letalski šport; trgovina s športnimi oblačili / športni komentar; športna oddaja, reportaža / biti športni novinar / odpreti novo športno trgovino trgovino s športno opremo / športna morala 2. izdelan iz trpežnega blaga in krojen udobno, praktično, preprosto: športni kostim; kupila si je športni plašč; športna bluza; športno krilo / športni čevlji čevlji z nižjo peto, navadno gumijastim podplatom, vezalkami / športno blago zlasti tvidasto, karirasto blago / športni kroj obleke ● bil je simpatičen moški, športni tip dobro, skladno telesno razvit; športni otroški voziček lahek otroški voziček zlasti za sedenje; tako vedenje igralcev ni športno ne vsebuje pravilnih odnosov do soigralcev pri igri, tekmiigr. športna napoved igra na srečo, pri kateri se napovedujejo izidi nogometnih tekem določenega ligaškega tekmovanja; med. športna medicina medicina, ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s športom, športno dejavnostjo; šol. športni dan šolski dan, namenjen telesnovzgojnim dejavnostim, navadno v naravi; šport. športni park področje v naravi, prirejeno za šport, rekreacijo špórtno prisl.: športno se vesti; športno krojen suknjič; biti športno oblečen ∙ žarg. športno prenesti poraz dostojanstveno, častno
  4.      špórtnik  -a m (ọ̑) kdor goji šport: fant je dober športnik; tekmovanje mladih športnikov / podvodni športnik; vrhunski športniki
  5.      špótati  -am nedov. (ọ́) star. zmerjati: špotala ga je vpričo vseh špótati se posmehovati se: kaj se boš špotal, saj nisi sam nič boljši
  6.      špránja  -e ž (á) dolga, ozka odprtina v trdni snovi: v vratih se je pokazala špranja; narediti, zamašiti špranjo; opazovati kaj skozi špranjo v steni; skozi špranje je mrzlo pihalo; zabiti klin v skalnato špranjo / voda je širila drobne razpoke v špranje in luknje // dolga, ozka odprtina sploh: špranje med deskami so postajale vedno večje; skozi špranjo pod vrati je porinil pismo v sobo / ekspr. v oblakih se je pokazala svetla špranja / ekspr. stisniti oči v špranjo; odprl je vrata za špranjo na široko ♦ anat. špranja med glasilkama
  7.      špránjica  -e ž (á) manjšalnica od špranja: zamašiti špranjice; gledati skozi špranjico v vratih / oči so se zožile v dve špranjici
  8.      šprícar  -ja m () 1. nižje pog. brizganec: piti špricar 2. žarg., šol. učenec, ki neupravičeno izostaja od pouka, iz šole: to je lenuh in špricar
  9.      špríkla  -e ž () nižje pog. 1. klin, (ošiljena) palica: na špriklah pred pečjo so visele cunje; šprikla pri lestvi 2. špica, napera: vtaknil je nogo med šprikle levega kolesa 3. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika; šiba: veter mu je obrnil dežnik in tri šprikle so se zlomile
  10.      šprínger  neskl. pril. () lov., v zvezi špringer španjel manjši lovski pes rjavo-bele ali črno-bele barve z velikimi visečimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: gojiti špringer španjele
  11.      šrafírati  -am nedov. in dov. () teh. označevati z vzporednimi črtkami, črtkati: šrafirati prereze šrafíran -a -o: stranske ploskve so šrafirane
  12.      šrámel  -mla m (á) muz., zlasti v avstrijskem okolju kvartet, sestavljen iz dveh violin, klarineta ali harmonike in kitare: šramel je igral zabavno glasbo
  13.      šránga  -e ž () etn. pregrada poti z namenom, da ženin plača vaškim fantom odkupnino za nevesto, balo: postaviti šrango; svatovski sprevod je šel skozi šrango / plačati šrango odkupnino, ki se zahteva pri taki pregradi potistar. šranga pred mostom mitnica
  14.      šrávfati  -am nedov. () nižje pog. odvijati in privijati vijake: ves dan popravlja motor in šravfa ∙ nižje pog. šravfa ga po trebuhu zvija ga po trebuhu
  15.      šš 1 [š́] medm. 1. posnema šepetanje, polglasno govorjenje: fantje se smejejo in oponašajo ženske: šš, šš, šš 2. izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: šš, niti besedice več; šepetala jim je: šš(ššš) in vsi so utihnili 3. posnema šuštenje, šumenje: šš, šš(š), je zašuštelo v grmovju
  16.      šš 2 [š́] medm., klic perutnini beži, pojdi: šš, šš, je zamahnil, da so se kokoši razbežale / ššš, paglavci, je podil otroke
  17.      št  [š́t in š̀t] medm. izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: tiho, št, niti besedice več; š(ššš)t, pusti me, da v miru premislim
  18.      štáb  -a m () 1. voj. vodstveni organ v večji vojaški enoti: štab se posvetuje, sestane; poročati štabu; štab bataljona, odreda; admiral s svojim štabom / načelnik štaba / glavni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju posameznih jugoslovanskih narodov; operativni štab; vrhovni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju Jugoslavije; štab za civilno zaščito // sedež tega organa: to je izvedel v štabu 2. vodstveni organ kake organizacijske enote: pionirski štab je imel sejo; sestaviti štab mladinske brigade // s prilastkom skupina odgovornih sodelavcev, navadno ob vodilni osebnosti, za opravljanje določene naloge: ustanovili so štab za obrambo pred elementarnimi nesrečami; delovni, reševalni štab / ekspr.: cel štab pisarniških delavcev; okrog sebe ima štab novinarjev, znanstvenikov
  19.      štacúna  -e ž (ú) nižje pog. trgovina: štacuna se odpre ob osmih / imel je štacuno in obrt ● nižje pog. odpeti, zapeti štacuno razporek (pri hlačah); pog., ekspr. če je tako, pa lahko kar zapremo štacuno prenehamo delati, delovati
  20.      štacúnarski  tudi štacunárski -a -o prid. (; á) star. trgovski, prodajalski: štacunarska halja / štacunarska prijaznost
  21.      štaféta  -e ž (ẹ̑) 1. šport. tekmovanje, pri katerem se tekmovalci posameznih ekip po določeni razdalji in po določenih pravilih zamenjavajo: udeležiti se štafete; tekmovati v štafeti; štafeta v plavanju / zmagati v štafeti štirikrat sto metrov // tekmovalci takih ekip: nastopila je moška štafeta; zmagala je štafeta Jugoslavije 2. pog. štafetna palica: predati, prevzeti štafeto / izročiti štafeto maršalu Titu 3. nekdaj sli, zlasti na konjih, ki predajajo sporočilo drug drugemu: vse štafete so pravočasno dosegle cilj / poštna štafeta ● štafeta mladosti pri kateri izbran mladinski delegat v imenu mladine, narodov in narodnosti Jugoslavije izroči štafetno palico predsedniku Titu, po njegovi smrti pa predsedniku Zveze socialistične mladine Jugoslavije ob dnevu mladosti; pog. štafeta mladosti je prenočila v Novem mestu udeleženci štafete mladosti
  22.      štajercijánstvo  -a s () zgod., v prvi polovici 19. stoletja politično gibanje, ki si prizadeva ločiti Štajerce od drugih Slovencev: nastopati proti nemškutarstvu in štajercijanstvu; pristaš štajercijanstva
  23.      štájerski  -a -o prid. () nanašajoč se na Štajerce ali Štajersko: štajerski hribi; štajerska dežela / štajerska narečja / štajerska kokoš kokoš jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc; štajerska vina / štajersko-koroška meja ◊ vet. štajerska pasma pasma kokoši jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc štájersko prisl.: govoriti (po) štajersko
  24.      štákora  -e ž (á) nav. mn., nar. hodulja: hoditi na štakorah
  25.      štála  -e ž (á) nižje pog. hlev: živina v štali se je oglašala / hlapec je spal na slami v štali ∙ nižje pog. njegova soba je prava štala je zelo umazana, zanemarjena

   35.987 36.012 36.037 36.062 36.087 36.112 36.137 36.162 36.187 36.212  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA