Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
H (35.987-36.011) 
- škŕtež -a m (ȓ) ekspr. skopuh: nočejo se družiti s tistim škrtežem ♪
- škrtljáj -a m (ȃ) rahel škrt: tišino je prekinil komaj slišen škrtljaj ♪
- škrtljáti -ám nedov. (á ȃ) narahlo škrtati: pesek škrtlja pod nogami / škrtljati z zobmi ♪
- škrtljàv -áva -o prid. (ȁ á) nar. vzhodno skop: kako je škrtljav ♪
- škŕtniti -em dov. (ŕ ȓ) ob premaknitvi dati kratek, rezek glas: ključ je škrtnil v ključavnici; kljuka, ura škrtne; petelin puške škrtne; stikalo je škrtnilo; vrata so škrtnila; brezoseb. v sobi je škrtnilo / kamen, pesek je škrtnil pod čevlji; suha vejica je škrtnila pod nogami počila // povzročiti s čim tak glas: škrtniti z zobmi ♪
- škržát -a m (ȃ) žuželka toplih krajev, katere samec cvrči: škržat cvrči; petje škržatov; murni in škržati ♦ zool. rožni škržat majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva vrtnicam, Typhlocyba rosae ♪
- škŕžen -žna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na škrge: po škržni barvi ugotoviti, da so ribe sveže ♦ zool. škržni lističi, obloki; škržni poklopec; škržna raza ali škržna reža vsaka od petih odprtin pred prsnimi plavutmi, skozi katere odteka voda, ki obliva škrge; škržno ogrodje del okostja glave pri ribah, ki ga sestavlja pet škržnih oblokov ♪
- škržólica -e ž (ọ̑) bot. pokončna ali plazeča se rastlina z navadno rumenimi cveti v koških, Hieracium: arnika in škržolica ♪
- škúra -e ž (ū) nav. mn., nar. zahodno naoknica, oknica: priprte škure ♪
- šlabéder in šlabêder -dra m (ẹ̄; ē) nav. mn., nižje pog. obrabljeno, ponošeno obuvalo, zlasti čevelj, copata: natakniti si šlabedre; na vrhu stopnic je sezul šlabedre ♪
- šlabedráti -ám nedov. (á ȃ) nižje pog. nerodno, okorno hoditi: utrujen je šlabedral domov ♪
- šlápa -e ž (á) 1. nav. mn., nižje pog. obrabljena, ponošena copata: stare šlape na bosih nogah // copata brez zadnjega zgornjega dela: natakniti šlape 2. slabš. neodločen, bojazljiv človek: njen mož je šlapa ♪
- šlapáti -ám nedov. (á ȃ) nižje pog. drsaje hoditi; drsati: šlapati po sobi ∙ zastar. ne šlapaj trave ne teptaj ♪
- šlápica -e ž (á) 1. manjšalnica od šlapa: šlapice na otroških nogah 2. slabš. neodločen, bojazljiv človek: vsake reči se boji, taka šlapica je ♪
- šlaráfija -e ž (á) žarg., obrt. sistem med seboj prepletenih vzmeti za vzmetnice; vzmetno jedro: izdelovati, tapecirati šlarafijo; šlarafija za jogi; šlarafija pri kavču, naslanjaču vzmetni vložek; neskl. pril.: šlarafija vložek ♪
- šlátati -am nedov., tudi šlatájte; tudi šlatála (á ā) nižje pog. tipati, otipavati: otrok šlata igračko / šlatala je blago, da bi videla, če se mečka / šlatal je okrog, da bi našel izhod / začel jo je šlatati ♪
- šlém tudi šlèm šléma m (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. nekdaj iz več delov sestavljeno zlasti kovinsko pokrivalo za zaščito glave: vitez z železnim šlemom / koničasti šlem 2. knjiž. čelada: gasilski šlem ◊ zool. zelo velik morski polž, katerega hišica ima široko ustje, Cassidaria echinophora ♪
- šléviti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. nar. potikati se: ne vem, kdo šlevi ob tej uri okoli hiše 2. nar. vzhodno čvekati: kaj vse je ta človek šlevil ♪
- šlíc -a m (ȋ) nižje pog. razporek (pri hlačah): zapeti si šlic ♪
- šlígati -am nedov. (ȋ ȋ) nar. vzhodno švrkati: šligal je z bičem po živini ♪
- šlìk medm. (ȉ) izraža škodoželjnost s premikanjem enega kazalca po drugem: šlik, šlik, se ji je posmehoval; strgala mu je korenček: šlik šlak ♪
- šlíkniti -em dov. (í ȋ) nar. ošvrkniti: z bičem je šliknil po konjih ♪
- šlúpka -e ž (ȗ) voj. čoln vojne mornarice s šestimi do osmimi vesli: hitro so spustili šlupke ♪
- šmájser -ja m (á) voj. brzostrelka, imenovana po konstruktorju Schmeisserju: biti oborožen s šmajserjem // žarg. brzostrelka sploh: partizan s šmajserjem ♪
- šmáren -rna m (á) rel., v zvezah: mali šmaren praznik Marijinega rojstva 8. septembra; veliki šmaren praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta ♪
35.862 35.887 35.912 35.937 35.962 35.987 36.012 36.037 36.062 36.087 
