Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
H (35.737-35.761)
- šentjánževec -vca [šen in šǝn] m (á) nar. vzhodno, v krščanskem okolju vino, ki se blagoslovi na dan sv. Janeza 27. decembra: piti šentjanževec ♪
- šentjánževka -e [šen in šǝn] ž (á) bot. zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum ♪
- šentjernéjski -a -o [šen in šǝn] prid. (ẹ̑) zgod., v zvezi šentjernejska noč noč pred 24. avgustom leta 1572, ko je bilo v Franciji pobitih več tisoč hugenotov ♪
- šépanje -a s (ẹ̄) glagolnik od šepati: zaradi njegovega šepanja so hodili počasneje ♪
- šépast -a -o prid. (ẹ́) 1. ki zaradi krajše ali bolne noge nenormalno hodi: šepast človek; bil je šepast in grbast / šepast konj / šepasta noga 2. ekspr. ki nima enako dolgih nog: šepast stol; omara je že stara in šepasta // ki ima kako pomanjkljivost sploh: šepasti verzi; tvoja logika je šepasta / njegova angleščina je zelo šepasta slaba, nepravilna ♪
- šépati -am nedov. (ẹ̄) 1. nenormalno hoditi zaradi krajše ali bolne noge: zaradi rane na nogi šepa; šepati od rojstva; na eno nogo rahlo šepa / konj šepa / ekspr. mladi so skoraj tekli, stari pa so šepali za njimi težko, nerodno hodili; pren., ekspr. teorija šepa za prakso 2. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: delo, preskrba šepa; izvoz je začel šepati / gospodarstvo, kultura šepa // imeti kako pomanjkljivost: njegov izgovor tujk šepa; ritem v tej pesmi šepa; ta trditev šepa ni prepričljiva, utemeljena / beseda mu je šepala zatikalo se mu je; tvoja francoščina šepa je slaba, nepravilna; primera šepa ne ustreza popolnoma ● ekspr. ura je začela šepati nihalo pri uri se je začelo ustavljati; ekspr. v matematiki šepa matematike ne zna dobro šepáje: šepaje hoditi; šepaje na eno nogo, je prišel odpret šepajóč -a -e: šepajoč na levo nogo, je pobegnil; šepajoč konj;
šepajoča postrežba ♪
- šépav -a -o prid. (ẹ́) 1. ki zaradi krajše ali bolne noge nenormalno hodi: šepava je že od rojstva / šepav konj / šepavi koraki; šepava hoja 2. ekspr. ki nima enako dolgih nog: šepava miza // ki ima kako pomanjkljivost sploh: šepavi verzi; tvoji razlogi so šepavi neprepričljivi, neutemeljeni / govori šepavo francoščino slabo, nepravilno ♪
- šépavec -vca m (ẹ́) kdor šepa: hoja šepavca ♪
- šépavost -i ž (ẹ́) značilnost šepavega človeka: trpel je zaradi bolehnosti in šepavosti / ekspr. šepavost verzov ♪
- šepetálski -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na šepetalce: šepetalsko delo / šepetalska knjiga dramsko besedilo, opremljeno s šepetalčevimi tehničnimi napotki ♪
- šepetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. govoriti, pripovedovati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: najprej je govoril glasno, potem pa je začel šepetati; šepetati na uho, v uho; deklice so se smejale in si nekaj šepetale / ljudje so si marsikaj šepetali o njem / to se ne sme zgoditi, je šepetala; pren., ekspr. listje je šepetalo v vetru 2. gled. skrit pred občinstvom polglasno pripovedovati igralcu dele besedila: šepetati igralcu kak odlomek; dobro šepetati šepetáje: pogovarjala sta se šepetaje, da ju ne bi kdo slišal; šepetaje so mu razložili svoj načrt šepetajóč -a -e: spremil ga je do vrat, šepetajoč mu nekaj na uho; šepetajoč glas; šepetajoči valovi; šepetajoče ustnice; prisl.: šepetajoče je ponovila ta stavek šepetán -a -o: besede, šepetane v temi ♪
- šepétniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) šepniti: šepetniti na uho, v uho / pazi nase, mu je šepetnila ♪
- šépniti -em, tudi šepníti in šépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́ ẹ̑) reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: sklonil se je k njemu in mu nekaj šepnil; šepniti na uho, v uho / so že tu, je šepnila ♪
- šêrif -a m (ȇ) v Združenih državah Amerike vodja lokalne policije v manjših krajih: postati šerif ♪
- šerjè -à s (ȅ ȁ) nar. ločje: Na hribih raste praprot, na močvirju pa šerje in cmudje (M. Kranjec) ♪
- šêrpa -e tudi -a m (ȇ) pri himalajskih odpravah visokogorski nosač, domačin: najeti šerpo ♪
- šést šêstih štev. (ẹ̑ é) izraža število šest [6] a) v samostalniški rabi: dvakrat tri je šest; šestim so dali nagrado / ura je šest; vstajati ob šestih zjutraj 6h; čakati od šestih do sedmih (zvečer) 18h b) v prilastkovi rabi: nastopilo je šest igralcev; šest mesecev star otrok; vožnja je trajala šest ur; tudi neskl.: izkušnje zadnjih šest(ih) let // neskl. izraža številko šest: avtobusna proga šest; tekma se je končala s šest proti pet ● ekspr. dopolnil je šest križev šestdeset let; star. vsi mu strežejo, on pa ne pet ne šest se ne zmeni za to ◊ rel. šest resnic ♪
- šéstčlánski -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) ki sestoji iz šestih članov: šestčlanska družina; šestčlanska komisija ♪
- šéstdeset -ih štev. (ẹ̑) izraža število ali številko šestdeset [60]: voziti šestdeset kilometrov na uro / pred šestdesetimi leti / ženska pri šestdesetih letih stara približno šestdeset let ∙ pog., ekspr. na grbi jih ima že šestdeset star je že šestdeset let ♪
- šestdesetína -e ž (í) del na šestdeset enakih delov razdeljene celote: šestdesetina vsote ♪
- šestdesetínka -e ž (ȋ) del na šestdeset enakih delov razdeljene celote: šestdesetinka vsote / šestdesetinka minute ♪
- šéstdesetléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star šestdeset let: še ne šestdesetleten je hudo zbolel; šestdesetletna ženska 2. ki traja šestdeset let: šestdesetletno delovanje društva ♪
- šestér -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je šestih vrst: v tej vinski kleti prodajajo šestero vino ♪
- šestérica -e ž (ẹ̑) skupina šestih oseb: šesterica se je hitro vrnila / objavili so uvrstitev prve šesterice tekmovalcev // knjiž. skupina šestih enot: sestanek ministrov šesterice evropskih držav ♪
- šestérka -e ž (ẹ̑) skupina šestih oseb: neločljiva šesterka / šesterka tekmovalk // v ruskem okolju šesterovprega: hitre četvorke in šesterke ♪
35.612 35.637 35.662 35.687 35.712 35.737 35.762 35.787 35.812 35.837