Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

H (35.312-35.336)



  1.      subordinácija  -e ž (á) glagolnik od subordinirati: priznavati, spoštovati subordinacijo; uradna, vojaška subordinacija ♦ filoz. ureditev pojmov po njihovi vsebinski hierarhiji
  2.      subordinírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve; podrediti: subordinirali so ga znanemu generalu / arhitekt je subordiniral obliko prostorov uporabnosti subordiníran -a -o: subordinirani naslovi; vojaki so subordinirani oficirju
  3.      súbpanónski  -a -o prid. (-ọ̑) ki je, se nahaja na obrobju Panonske nižine: subpanonsko področje
  4.      súbpoláren  -rna -o prid. (-) ki je, se nahaja neposredno ob polarnem področju: subpolarno področje / subpolarno rastlinje ♦ geogr. subpolarni pas pas na prehodu iz zmerno toplega pasu v polarni pas; subpolarno podnebje podnebje z zelo kratkimi poletji in dolgimi, mrzlimi zimami
  5.      subskribírati  -am dov. in nedov. () zal. predhodno naročiti, naročiti se na kaj vnaprej: subskribiral je novo pesniško zbirko subskribíran -a -o: subskribirana knjiga
  6.      substánca  -e ž () knjiž. 1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa; snov: analizirati substanco / katran je izhodna substanca za izdelovanje nekaterih barvil; lojna substanca na koži; radioaktivne substance 2. snov, ki skupaj z drugimi snovmi sestavlja, tvori kako snov; sestavina: voda topi mineralno substanco tal; strupene substance izdelka / energija je le sproščena substanca materije / ta skladba je harmonična v vseh svojih substancah 3. bistvo, jedro: ta surovina tvori substanco proizvoda / duhovna substanca naroda ◊ filoz. temelj biti in bivajočega, ki za svojo eksistenco ne potrebuje nič drugega
  7.      substitúcija  -e ž (ú) knjiž. nadomestitev, zamenjava: substitucija lesenih železniških pragov z betonskimi / našel si je dobro substitucijo za prejšnjo službo ♦ jur. substitucija nadomestitev upravičenca ali pooblaščenca z drugo osebo; določitev nadomestnega dediča; kem. substitucija nadomestitev atoma ali atomske skupine v spojini z drugim atomom ali drugo atomsko skupino; lingv. glasovna substitucija nadomestitev, zamenjava tujih glasov z domačimi
  8.      substitucíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na substitucijo: pri tem pohištvu je mogoč substitucijski način razvrščanja elementov ♦ jur. substitucijsko pooblastilo; lingv. substitucijska fonetika; mat. substitucijska metoda (reševanja enačb) metoda, pri kateri se kak izraz nadomesti, zamenja z drugim
  9.      substitút  -a m () knjiž. namestnik, zastopnik: če je hotel na dopust, si je moral v službi najti substituta // nadomestek, nadomestilo: razvija se proizvodnja substitutov lesa / kavni substituti ♦ jur. kdor nadomešča odvetnika; kdor deduje po oporoki, če prvi, v oporoki določeni dedič, ne deduje, nadomestni dedič
  10.      substrát  -a m () knjiž. podlaga, osnova: materija je substrat forme / bolezen nima organskega substrata / pripraviti rožam primeren substrat talno, hranilno plast / idejni substrat pesnitve ♦ biol. hranilo za gojenje mikroorganizmov ali tkiv; snov, na katero deluje encim; lingv. prvine starejšega, izginulega jezika, ohranjene na istem ozemlju v drugem jeziku
  11.      subsumírati  -am dov. in nedov. () knjiž. zajeti, uvrstiti: razmišljal je, kaj vse lahko subsumira pod pojem ideal
  12.      subtílen  -lna -o prid., subtílnejši () knjiž. nežen, občutljiv: subtilen človek / subtilen izraz; subtilen liričen prizor / subtilna duševna dogajanja // natančen, izostren: potrebna bi bila subtilnejša analiza teh postopkov / subtilne nianse; razvijati subtilno tehniko opazovanja subtílno prisl.: subtilno se izražati, ravnati; to delo je napisano zelo subtilno
  13.      subtílnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost subtilnega: čustvena subtilnost; občudoval je subtilnost njegove duševnosti, umetnosti / matematična subtilnost znanstvenika // kar kaže tako lastnost, značilnost: prave umetnine so polne jezikovnih subtilnosti
  14.      subtrákcija  -e ž (á) mat. odštevanje: subtrakcija celih števil
  15.      subtraktíven  -vna -o prid. () knjiž. odštevalen: subtraktivni postopek ♦ fiz. subtraktivno mešanje barv vstavljanje raznobarvnih filtrov v curek svetlobe
  16.      súbtrópski  -a -o prid. (-ọ̑) ki je, se nahaja neposredno ob tropskem področju: subtropski predeli; subtropska rdeča prst / tropske in subtropske rastline ♦ geogr. subtropski pas pas na prehodu iz tropskega pasu v zmerno topli pas; subtropsko podnebje
  17.      súček  -čka m () star. (majhen) vrtinec: sučki na gladini reke
  18.      suficít  in súficit -a m (; ) ekon. vsota, za katero so prihodki večji od odhodkov; presežek: suficit se je zmanjšal; deficit in suficit / plačilni suficit presežna količina, vrednost denarja, potrebnega za izpolnitev določenih obveznosti
  19.      sufíks  -a m () lingv. besedotvorno obrazilo, ki se postavi za podstavo tvorjene besede; pripona: slabšalni pomen sufiksa -uh
  20.      suflé  -ja m (ẹ̑) gastr. zelo rahla sladica iz jajc, sladkorja, maščobe in dodatkov, nahitro pečena v pečici: sufleji in narastki / čokoladni, sadni sufle
  21.      suflêr  -ja m () gled. kdor skrit pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila; šepetalec: razpis za delovno mesto suflerja ∙ ekspr. nehal je poslušati suflerje prišepetovalce, svetovalce
  22.      suflêrski  -a -o prid. () gled. šepetalski: opravljati suflersko delo / suflerska knjiga dramsko besedilo, opremljeno s šepetalčevimi tehničnimi napotki
  23.      sufragánski  -a -o prid. () nanašajoč se na sufragane: sufragansko razmerje / ustanovitev sufraganskih škofij
  24.      sugerírati  -am nedov. in dov. () 1. posredno, prikrito (poskušati) vplivati na čustva, mišljenje, ravnanje koga: sugerirati komu načrt, odgovor, odločitev; v pismu mu je sugeriral, naj vztraja; sugeriral si je, da ga ne boli več / sugerirati kaj hipnotizirani osebi 2. knjiž. posredno, prikrito svetovati, predlagati: na sestanku je sugeriral nekaj sprememb; sugerirati gospodarske ukrepe 3. knjiž. biti tak, da se lahko misli, sme misliti na to, kar izraža dopolnilo: dogodki sugerirajo tak sklep / slika sugerira gledalcu lirično razpoloženje vzbuja v gledalcu sugeríran -a -o: njegove izjave so verjetno sugerirane; sugerirano ravnanje
  25.      sugestíja  -e ž () 1. posredno, prikrito vplivanje na čustva, mišljenje, ravnanje koga: upirati se sugestiji; lajšati bolečine s sugestijo; sugestija samemu sebi; uporaba sugestije v medicini / premagovati sugestije besed, vtisov ♦ psih. aktivna pri kateri oseba vpliva na drugo osebo, pasivna sugestija pri kateri oseba sprejema vpliv druge osebe; hipnotična sugestija ukaz, ki ga hipnotizirana oseba izpolni v hipnozi; množična sugestija pri kateri množica vpliva na posameznika ali nasprotno // vsebina takega vplivanja: sprejeti zdravnikovo sugestijo; okleniti se sugestije 2. knjiž. posreden, prikrit nasvet, predlog: dati, dobiti sugestijo za nadaljnje delo; pripombe in sugestije 3. knjiž., redko sugestivnost: občutiti sugestijo glasbe; velika sugestija umetnosti

   35.187 35.212 35.237 35.262 35.287 35.312 35.337 35.362 35.387 35.412  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA