Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

H (33.987-34.011)


  1.      sopróga  -e ž (ọ̄) v meščanskem okolju (zakonska) žena: predstavil jim je svojo soprogo; gospod inženir s soprogo / v protokolarnih sporočilih slovesen sprejem predsednika prijateljske države in njegove soproge ♪
  2.      sôpsti  sôpem nedov., sópel in sôpel sôpla (ó) 1. težko, glasno dihati: bolnik je stokal in sopel; nadušljivo, razburjeno sopsti; sopel je, kakor da bi mu ležal kamen na prsih; sope kot kovaški meh / razburjen je bil in težko je sopel / počasi je sopel za čredo sopeč šel // slišno, globoko dihati: oče je spal in enakomerno sopel; živina je sopla / bik je besno sopel sopihal // zastar. dihati: v takem oklepu ni mogoče sopsti; tako je poslušal, da si še sopsti ni upal 2. ekspr. dajati sopenju podobne glasove: mlini trudno sopejo / v dolini sope tovarna / ladja sope iz pristanišča sopeč plove 3. preh., knjiž. globoko vdihavati: sopli so morski zrak; s slastjo je sopla vonj prvega cvetja 4. ekspr. dihati, pihati: starec je sopel v otrple dlani / peč mu je sopla v hrbet oddajala vanj toploto; vročina ji sope v obraz veje ● zastar. vse, kar sope, že spi živi, biva; ekspr. takoj morate iz mesta, je sopla med solzami sopeč govorila sopé: sope šepetati sopèč -éča -e: vsa upehana in težko sopeč, je sedla k mizi; sopeč žrebec; sopeče prsi; prisl.: sopeče se je dvignil; sopeče vzdihniti ♪
  3.      sorazméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. katerega deli so v pravem razmerju: sorazmerni stebri; njena postava je bila sorazmerna; stavba je premalo sorazmerna 2. v povedni rabi, navadno v zvezi s s, z ki ima glede na dejstvo, s katerim se primerja, ustrezno mero, količino: fantova majhna glava ni bila sorazmerna z njegovo veliko postavo / presežek je bil sorazmeren z deležem zaposlenih / publ. njegove pravice in dolžnosti niso bile sorazmerne pravicam in dolžnostim drugih 3. glede na dejstvo, s katerim se primerja, precej velik, precejšen: sorazmerna cenenost izdelka ga je presenetila; ugotoviti sorazmerno zaostalost pokrajine // precej velik, precejšen sploh: zmotiti sorazmeren mir v mestu; všeč jim je bila sorazmerna varnost postopka ◊ jur. sorazmerni delež delež, ki izhaja iz dednopravnega razmerja; mat. obseg kroga je sorazmeren s polmerom; obratno, premo sorazmeren sorazmérno prisl.: zakon mora sorazmerno deliti pravice in bremena; vrniti se v sorazmerno kratkem času; sorazmerno majhna umrljivost; sorazmerno malo ∙ vrt je sorazmerno urejen še kar ♪
  4.      sorazmérje  -a s (ẹ̑) 1. pravo razmerje delov česa: če bi še kaj dodali, bi bilo sorazmerje članka porušeno; klasično sorazmerje njenega obraza; sorazmerje človeškega telesa / poslopje ga je presenetilo s svojimi sorazmerji 2. ustrezna mera, količina glede na dejstvo, s katerim se primerja: doseči sorazmerje med opravljenim delom in plačilom; sorazmerje med izvozom in uvozom / sorazmerja v delitvi dohodkov razmerja / stroški niso v sorazmerju z izdatki / povečati pokojnine v sorazmerju s stopnjo inflacije v skladu ◊ mat. sorazmerje enakost dveh razmerij; obratno sorazmerje pri katerem se ena odvisna količina zmanjšuje v istem razmerju, kot druga odvisna količina narašča; premo sorazmerje pri katerem se odvisni količini zmanjšujeta ali večata v istem razmerju ♪
  5.      sorazmérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost sorazmernega: sorazmernost zgradbe ga je navdušila / premajhna sorazmernost poročanja o razstavah / med predmeti ni bilo prave sorazmernosti sorazmerja ◊ fiz. meja sorazmernosti največja obremenitev, do katere je deformacija telesa premo sorazmerna s silo; lingv. veznik če se uporablja za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; mat. obratna, prema sorazmernost obratno, premo sorazmerje ♪
  6.      sorazmérnosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sorazmernost: sorazmernostna delitev denarnih sredstev ◊ fiz. sorazmernostna meja meja sorazmernosti; mat. sorazmernostni faktor faktor, ki izraža spremembo kake količine; sorazmernostni koeficient ♪
  7.      sorbít  -a m (ȋ) kem. šestvalentni alkohol s šestimi atomi ogljika: pridobivati sorbit ◊ metal. kristalna struktura jekla, sestavljena iz zelo drobnih okroglih delcev ferita in cementita ♪
  8.      sordína  -e ž (ȋ) muz. priprava pri godalnih, pihalnih in tolkalnih instrumentih za dušenje tonov, dušilec: violinist je namestil sordino; igrati s sordino; kovinska, lesena sordina; pren., publ. iz njegove poezije se oglaša, čeprav s sordino, zanos mladosti ♪
  9.      sordíno  -a m (ȋ) muz. sordina: igrati s sordinom / patosu je včasih potreben sordino ♪
  10.      soród  -a m (ọ̑) v zvezi biti v sorodu biti v sorodstvenem razmerju: ugotovila sta, da sta (si) v sorodu; biti s kom v sorodu; ali ti je ta ženska v sorodu ∙ ekspr. ta človek je v sorodu s hudičem doseže tudi kaj navidez nemogočega; je zelo hudoben; ekspr. te ideje so v sorodu s komunizmom so podobne komunističnim idejam ♪
  11.      soróden  -dna -o prid., soródnejši (ọ̄) 1. ki ima s čim skupen izvor, določene skupne značilnosti: dinja je sorodna buči; sorodne rastline, živalske vrste; šimpanz, gorila ali orangutan so človeku bolj sorodni kakor makaku / sorodni jeziki / zastar. za siroto skrbijo sorodni ljudje sorodniki 2. ki ima s kom določene enake ali zelo podobne značajske lastnosti, navade, mišljenje: ta dva človeka sta si v marsičem sorodna / ekspr. srečati sorodno dušo / po mišljenju, umetniškem nazoru sorodni ljudje // ki ima s čim deloma enake ali zelo podobne lastnosti, značilnosti: kemično sorodni elementi; pomensko sorodne besede; sorodna podjetja / obema umetnostnima stiloma soroden nazor soródno prisl.: sorodno misleči ljudje soródni -a -o sam.: zastar. živeti pri svojih sorodnih sorodnikih; z njimi imamo marsikaj sorodnega ♪
  12.      soródnik  -a m (ọ̑) človek v razmerju do človeka, iz katerega izhaja ali s katerim ima skupnega prednika: obiskal jih je sorodnik; biti sorodnik koga, star. komu; pomagati sorodniku; sorodnik po materini, očetovi strani / bližnji, daljni, najožji sorodniki; krvni sorodnik ♦ jur. krvni sorodnik ali sorodnik po posvojitvi; sorodnik v ravni, stranski črti // bitje ali vrsta bitij v razmerju do bitja, iz katerega izhaja, ali glede na skupnega prednika: tudi orangutan in gibon sta človekova sorodnika; morski zvezdi je najbližji sorodnik morski ježek; izumrli sorodnik medveda / tudi Germani in Romani so jezikovni sorodniki Slovanov / paprika je sorodnik paradižniku in tudi tobaku // ekspr. kar je v razmerju do česa drugega z določenimi enakimi, podobnimi lastnostmi: železo in njegovi sorodniki; ta strup proti sadnim škodljivcem ima več kemičnih sorodnikov ♪
  13.      soródstvo  -a s (ọ̑) 1. razmerje do človeka, iz katerega človek izhaja ali s katerim ima skupnega prednika: veže nas sorodstvo; ugotoviti sorodstvo koga s kom; stopnja sorodstva; sorodstvo in svaštvo / pog. stopiti s kom v sorodstvo postati sorodnik glede na določeno zakonsko zvezo; biti v sorodstvu / bližnje sorodstvo; sorodstvo do drugega, tretjega kolena; sorodstvo po materini, očetovi strani / jezikovno sorodstvo narodov / krvno sorodstvo / med njima je duhovno sorodstvo // razmerje do bitja, iz katerega bitje izhaja ali s katerim ima skupnega prednika: razdeliti živali po njihovem sorodstvu; sorodstvo med človekom in opico 2. sorodnost: notranje, oblikovno sorodstvo teh pesmi je zelo opazno 3. sorodniki: kaj misli, poreče sorodstvo, me ne skrbi; moževo, tetino sorodstvo; del sorodstva je proti njegovi odločitvi / v osmrtnicah žalujoča žena, otroci in drugo sorodstvo ● publ. razvojno, tehnično je ta tip avtomobila v sorodstvu z audijem 80 ima zelo podobne razvojne, tehnične značilnosti ◊ jur. pravno sorodstvo sorodstvo po posvojitvi; sorodstvo v ravni, stranski črti; vet. parjenje v najožjem sorodstvu ♪
  14.      sòrojênec  -nca m (ȍ-é) knjiž. 1. novorojenček v razmerju do drugega novorojenčka iste matere: povezanost posameznega dvojčka s sorojencem ♦ vet. mladič iz istega gnezda 2. mn. bratje in sestre: imel je več mlajših sorojencev; nepreskrbljeni sorojenci ♪
  15.      sórta  -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom 1. kulturne rastline iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih kulturnih rastlin iste vrste, zvrst: ta sorta pšenice se je izrodila; uvajati, vzgajati nove sorte; krompirjeve sorte; sorte grozdja / sorta jonatan / industrijska, jedilna sorta; krompir zgodnje sorte ♦ agr. debeloplodna sorta jagod; opraševalna sorta za opraševanje sort, ki se z lastnim cvetnim prahom ne morejo oploditi; poskusna sorta katere lastnosti se načrtno preizkušajo; vodilna sorta ki je zaradi dobrih lastnosti najbolj razširjena 2. pog. vrsta: za kosilo so imeli tri sorte mesa; prodajati več sort peciva / slabš. poznam to sorto ljudi take (slabe) ljudi 3. nav. ekspr., v rodilniku, z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo tak, kot določa prilastek: biti boječe, vesele sorte; čudne sorte ženska; on je človek posebne sorte / hči je čisto materine sorte prav taka kot mati / to je malomarnost, uživaštvo najslabše sorte ● pog. iste sorte ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo; pog. kaj hočemo, ljudje so vsake sorte različni; vse sorte pog. vse sorte presenečenj je doživel različna, razna presenečenja; elipt., pog. kadar je malo pijan, vse sorte govori nespametno, nepremišljeno; elipt., pog. vse sorte pripovedujejo o njem o njem pripovedujejo zlasti slabe stvari ♪
  16.      sórten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sorto: ohraniti sortne značilnosti / sortni nasad nasad z izbranimi sortami; sortna jabolka izbrana, kvalitetna jabolka določene sorte; sortno vino vino iz določene sorte grozdja z vsemi tipičnimi lastnostmi te sorte ● star. blago je precej sortno raznovrstno, različnih kakovosti ◊ čeb. sortni med med, nabran na rastlinah pretežno ene vrste sórtno prisl.: sortno čist ♪
  17.      sortimènt  -ênta m (ȅ é) 1. množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, razširiti sortiment; sortiment oblačil / prodajni, proizvodni sortiment 2. nav. mn., gozd. gozdni, žagarski izdelek določene vrste: odvoz, prodaja sortimentov; hlodi, drva, pragi in drugi sortimenti / gozdni, žagarski sortiment ◊ agr. določiti sortiment jablan za Primorsko določiti, katere sorte jablan naj se tam gojijo ♪
  18.      sortíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sortiranje: sortirni stroj / sortirni oddelek / sortirni delavci ♦ agr. sortirni valj valj mlatilnice za ločevanje žita po debelini zrnja; papir. sortirno sito sito za ločevanje trdnih delcev neustrezne velikosti v (vodni) suspenziji ♪
  19.      sortírka  -e ž (ȋ) teh. naprava za sortiranje: delati pri sortirki ♪
  20.      sortírnica  -e ž (ȋ) prostor za sortiranje: delati v sortirnici; sortirnica poštnih pošiljk ♪
  21.      sortírnik  -a m (ȋ) teh. sortirni stroj: sortirnik krompirja ♪
  22.      sóržen  -žna -o prid. (ọ̄) soržičen: soržna slama / soržna moka / soržni kruh ♪
  23.      sóržica  -e ž (ọ́) mešanica pšenice in rži: sejati soržico; njiva soržice / peljati soržico v mlin / kruh iz soržice iz soržične moke ♪
  24.      sóržičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na soržico: soržična moka / soržični kruh ♪
  25.      SOS  [èsóès tudi sós] m neskl. (ȅ-ọ̄-ȅ; ọ̑) kratica mednarodni radiotelegrafski znak, s katerim se kliče na pomoč v veliki nevarnosti: ladijski radiotelegrafist je začel spet oddajati: SOS SOS SOS; ladja v bližini je prestregla SOS ∙ publ. pozimi z gor velikokrat prihajajo klici SOS na pomoč; neskl. pril.: SOS klici ♪

   33.862 33.887 33.912 33.937 33.962 33.987 34.012 34.037 34.062 34.087  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA