Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
H (33.662-33.686)
- smrdljív -a -o prid. (ȋ í) ki smrdi: smrdljiv tobak; smrdljiva gnojnica; smrdljiva mlakuža / končno so se izselili iz te smrdljive doline / kot psovka ti gnida smrdljiva ◊ bot. smrdljivi bezeg neprijetno dišeča trajnica z belimi cveti v velikih, ploščatih socvetjih, Sambucus ebulus; smrdljivi brin neprijetno dišeč grm z luskastimi listi, Juniperus sabina; smrdljiva pasja kamilica rastlina z belimi obrobnimi jezičastimi cveti in okroglimi plodovi, Anthemis cotula ♪
- smrdljívec -vca m (ȋ) 1. ekspr. kdor smrdi: odmakniti se od smrdljivca 2. slabš. neprijeten, zoprn, slab človek: ta smrdljivec ne bo hodil z nami 3. star. petrolej: naliti smrdljivec v petrolejko ● zastar. popili so skoraj pol litra smrdljivca žganja ♪
- smrdljívka -e ž (ȋ) 1. ekspr. ženska, ki smrdi: presesti se proč od smrdljivke 2. slabš. neprijetna, zoprna, slaba ženska: te smrdljivke ne želim več videti 3. star. petrolejka: v gostilni so prižgali smrdljivke ◊ bot. lističasta goba z votlim betom in rjavkastim klobukom, Russula foetens; gozdna rastlina z deljenimi listi, rumenimi cveti v koških in neprijetno dišečim mlečkom, Aposeris foetida ♪
- smrdokávra -e ž (ȃ) zool. rdečkasto rumena ptica s pokončno pahljačasto perjanico, Upopa epops ♪
- smréčica -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od smreka: posekati smrečico; pogozdovati s smrečicami ◊ bot. navadna smrečica vodna rastlina s kolenčastim steblom, črtalastimi listi in majhnimi zelenimi cveti, Hippuris vulgaris ♪
- smrečína in smréčina -e ž (í; ẹ̄) redko smrekov gozd: bukov gozd prehaja v smrečino / pokriti s smrečino s smrekovimi vejami ♪
- smréčje -a s (ẹ̑) smrekov gozd: hoditi skozi smrečje / hribi, porasli s smrečjem s smrekovim drevjem // smrekove veje: zavarovati gredo s smrečjem; venec iz smrečja ♪
- smréčji -a -e prid. (ẹ̑) smrekov: nabirati smrečje vršičke; suhe smrečje iglice; smrečje veje ♪
- smréčnat -a -o prid. (ẹ̑) porasel s smrekami: smrečnato pobočje / smrečnat gozd smrekov gozd ∙ redko smrečnato ležišče ležišče iz smrekovih vej ♪
- smréka -e ž (ẹ́) iglasto drevo s temno zelenimi koničastimi iglicami, visečimi storži in rdečkasto rjavo razpokano skorjo: smreka raste, se suši; posekati smreko; visoke smreke; raven, vitek kot smreka ◊ gozd. pokljuška smreka; vrtn. sobna smreka smreki podobna sobna rastlina s koničastimi iglicami in v pravilnih vretencih razvrščenimi vejami, Araucaria heterophylla; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca ♪
- smrékov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na smreko: smrekov les; smrekovi storži; suhe smrekove iglice; gredo je pokrila s smrekovimi vejami; smrekovo lubje / smrekov gozd / smrekov med; inhalirati smrekovo olje / smrekovo pohištvo ♦ zool. smrekov kapar; smrekov lubadar; smrekov prelec prelec, katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha ♪
- smrékovec -vca m (ẹ́) 1. redko smrekov gozd: hoditi po smrekovcu 2. čeb. smrekov med: hojevec in smrekovec ♪
- smrekovína in smrékovina -e ž (í; ẹ́) smrekov les: pohištvo iz smrekovine ♪
- smŕkati -am nedov. (r̄ ȓ) glasno potegovati sluz, zrak v nos: ves čas je smrkala in požirala solze; kašljati, hrkati in smrkati // ekspr. jokati: smrkala je od žalosti ♪
- smŕkav -a -o prid. (ŕ) 1. ki ima smrkelj (v nosu): smrkav otrok; od joka so bile vse smrkave 2. ekspr. mlad, neizkušen: smrkav zdravnik; si pa preveč smrkava, da bi nam ukazovala / kot psovka ti smrkavec smrkavi ● ekspr. in vse to zaradi tako smrkave vsote denarja majhne, neznatne ♪
- smŕkavček -čka m (ŕ) ekspr. razposajen, objesten deček: takle smrkavček ti mimogrede vse razmeče // ljubk. deček, fant: naš smrkavček že hodi v prvi razred ♪
- smŕkavec -vca m (ŕ) slabš. razposajen, objesten nedorasel fant: kateri smrkavec je to naredil; jezil se je na smrkavce, ki so mu izpustili zračnico / kot psovka smrkavec nesramni // ekspr. nedorasel fant sploh: takrat sem bil še smrkavec; njegov sin je smrkavec petnajstih let ♪
- smŕkavost -i ž (ŕ) 1. stanje smrkavega človeka: zaradi smrkavosti ni mogel dihati skozi nos 2. vet. nalezljiva bolezen kopitarjev z razjedami v nosu in na koži: zboleti za smrkavostjo; povzročitelj smrkavosti ♪
- smŕkelj -klja m (ŕ) 1. sluzast izcedek, ki se izloča skozi nos: smrkelj mu visi iz nosa; obrisati smrkelj; gnojen smrkelj 2. slabš. razposajen, objesten otrok: ta smrkelj prav nič ne uboga; to je rekla njena hči, ta smrkelj / kot psovka smrkelj smrkavi ● nar. purmanov smrkelj okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir ♪
- smŕkež -a m (ȓ) zool. manjša sladkovodna riba rumeno rjave barve s temnimi progami vzdolž telesa, Acerina schraetser ♪
- smŕklja -e ž (ȓ) slabš. razposajeno, objestno nedoraslo dekle: smrklje so se jim posmehovale / kot psovka smrklja smrkava // ekspr. nedoraslo dekle sploh: takrat sem bila še smrklja ♪
- smŕkljast -a -o prid. (ŕ) podoben smrklju: smrkljasta tekočina / ekspr. zaradi ribjih odpadkov smrkljasta tla spolzka ♪
- smŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) glasno potegniti sluz, zrak v nos: smrknil je in hitro odgovoril // ekspr. zajokati: solze so ji privrele v oči in polglasno je smrknila ♪
- smrkolín -a m (ȋ) ekspr. razposajen, objesten nedorasel fant: smrkolini so si izmišljali različne neumnosti / kot psovka presneti smrkolin // nedorasel fant sploh: bil sem še smrkolin, zato nisem ničesar razumel / starši so bolj malo skrbeli za svojega smrkolina sina ♪
- smrkolínka -e ž (ȋ) ženska oblika od smrkolin: te smrkolinke nihče ne mara ♪
33.537 33.562 33.587 33.612 33.637 33.662 33.687 33.712 33.737 33.762