Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

H (32.662-32.686)


  1.      sénčenje  -a s (ẹ́) glagolnik od senčiti: senčenje rastlin / izraziti zaobljenost telesa z rahlim senčenjem / pri senčenju oči uporablja zelenkaste odtenke ♪
  2.      sénčica  -e ž (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od senca: senčica drevesca / sedeti v hladni senčici / odgovoril mu je s senčico porogljivosti; pokazal ni niti senčice strahu ∙ ekspr. niti za senčico se ni oddaljil od svojega načrta prav nič ♪
  3.      senčílo  -a s (í) 1. priprava za varovanje pred močno (sončno) svetlobo: odstraniti senčilo z grede; arhitekt je predvidel tudi senčila / mož z zelenim senčilom nad očmi / svetilka s senčilom s senčnikom 2. ličilo za veke: uporabljati senčilo; modro, srebrno senčilo ♪
  4.      senčína  in sénčina -e ž (í; ẹ̑) knjiž. senčen kraj, prostor: oddahniti si v prijetni senčini ♪
  5.      sénčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. povzročati, delati, da je kaj v senci: senčiti gredo; mlade rastline je potrebno senčiti 2. knjiž. dajati, delati senco: visoki kostanji senčijo dvorišče / velika ruta ji je senčila obraz zasenčevala; senčiti si oči z dlanjo; pren. noben sum ni senčil te podobe // zastirati, zakrivati: težke zavese senčijo okno / senčiti luč 3. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove dosegati plastičen videz predmeta: senčiti neosvetljene ploskve; senčiti z barvami, s svinčnikom 4. v zvezi z oči, veke nanašati ličilo: senčiti veke s pastelnimi barvami; oči si močno senči ● knjiž. skrbi ji senčijo obraz so opazne, vidne sénčiti se ekspr. biti, nahajati se v senci: nikogar ni, da bi se senčil pod lipo / onkraj ceste se je senčilo strmo pobočje ♪
  6.      sénčnat  -a -o prid. (ẹ̑) ki daje, dela senco: hlad senčnatih drevoredov; miza pod senčnato lipo // ki ima razmeroma veliko sence: te rastline uspevajo v senčnatih krajih; dolina, pot je senčnata ♪
  7.      sénčnica  -e ž (ẹ̑) manjša, navadno lesena, delno odprta stavba na vrtu: sedeti v senčnici; senčnica, prerasla z bršljanom ◊ bot. dvolistna senčnica gozdna rastlina z dvema srčastima listoma in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Maianthemum bifolium ♪
  8.      sénčnik  -a m (ẹ̑) 1. priprava na svetilki, ki ščiti pred premočno svetlobo: zamenjati senčnik; kovinski, steklen senčnik; svetilka brez senčnika 2. priprava, navadno z ročajem in zložljivo streho, za zaščito pred soncem: razpeti, zapreti senčnik; sedeti pod pisanim platnenim senčnikom / senčniki izložbenih oken 3. trd, navzven upognjen del pokrivala, ki ščiti čelo, oči; ščitek: kapa z usnjenim senčnikom // temu podobna priprava, ki ščiti oči pred premočno svetlobo: oči mu je zastiral zelen senčnik ♪
  9.      senčnína  -e ž (ȋ) knjiž., redko senčen kraj, prostor: za hišo je bila hladna senčnina ♪
  10.      séndvič  -a m (ẹ̑) rezini kruha, navadno namazani, med katerima so mesni izdelki, sir: jesti sendvič; naročiti pet sendvičev; neskl. pril.: grad. sendvič plošča gradbeni element iz več različnih plasti, ki toplotno, zvočno izolira; obrt. sendvič štruca ožja daljša štruca za sendviče ♪
  11.      séne  sén ž mn. (ẹ́ ẹ̑) star. preležanina: bolniku so se naredile sene; sene na hrbtu ♪
  12.      senén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na senó: senena bilka; senena kopica / zavretek iz senenega drobirja / seneni voz; senene grablje, vile ♦ med. seneni nahod bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah ♪
  13.      seník  -a m (í) prostor, stavba za shranjevanje sena: seniki so bili polni; prespati na seniku ♪
  14.      sénior  -ja m (ẹ̑) 1. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star navadno nad osemnajst let: tekmovanje seniorjev in juniorjev 2. kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu starejši: iščem Janeza Novaka seniorja [sen.] ◊ rel. predstojnik seniorata ♪
  15.      senó  -á s (ọ̑) (posušena) trava prve košnje: dati živini seno; grabiti, obračati, sušiti seno; spravljati seno v kopice; kopica, šop, voz sena / zariti se v seno; spati na senu ∙ ekspr. iskati šivanko v senu delati kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešno ♦ agr. jašek za seno po katerem se spušča seno v hlev; puhalnik za seno; bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum ♪
  16.      senosèč  in senoséč -éča m (ȅ ẹ́; ẹ̑) nar. severozahodno travnik, košenica: pokositi senoseč // čas košnje: bilo je v senoseču ♪
  17.      senosèk  in senosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) nar. severozahodno kosec: senoseki so delali ves dan ♪
  18.      senôžet  in senožét -éti ž (ó ẹ̑; ẹ̑) travnik, zlasti v hribovitem svetu, ki se kosi navadno enkrat na leto: senožet je že pokošena; prisojna senožet ♪
  19.      sentimènt  -ênta m (ȅ é) knjiž. čustvo, občutje: pri tem pesniku prevladuje sentiment; patriotični, svetobolni sentiment / pristen pokrajinski, slovenski sentiment / govoriti o čem brez sentimenta brez sentimentalnosti ♦ psih. šibkejše, trajnejše čustveno stanje ♪
  20.      sentimentáliti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. imeti, izražati pretirano čustven odnos do česa: sentimentaliti ob tujih bolečinah / njegova pesem nič ne sentimentali ♪
  21.      sentimentálka  -e ž (ȃ) 1. gled. igralka, ki igra vloge sentimentalnih ženskih značajev: sentimentalke in tragedinje 2. redko sentimentalna ženska: govorjenje sentimentalke 3. publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo čustveno vsebino: ta drama je intelektualistična sentimentalka ♪
  22.      sentimentálnost  -i ž (ȃ) pretirana čustvenost: njegova sentimentalnost jih moti / govoriti brez sentimentalnosti / sentimentalnost romana / ekspr. takih sentimentalnosti niso poznali ♪
  23.      senzácija  -e ž (á) 1. razburjenje, govorice v javnosti ob kakem dogodku: s svojim nastopom je povzročil, vzbudil senzacijo; velika senzacija // dogodek, ki povzroči razburjenje, govorice v javnosti: izstrelitev prvega satelita je bila senzacija za ves svet; njegov nastop je bila majhna, ekspr. prava, vznemirljiva senzacija; senzacij željna javnost / gledališka, literarna, športna senzacija; pripovedovati mestne senzacije 2. psih. kar se čutno dojame kot lastnosti predmetnega sveta; občutek: zaznavati svoje senzacije / slušna, vidna senzacija ♪
  24.      senzacionálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki vzbuja razburjenje, govorice v javnosti: časopisi so objavili senzacionalno novico; prva uprizoritev drame je bila senzacionalna / njihov tisk je zelo senzacionalen senzacionalističen 2. ekspr. izreden: senzacionalno odkritje / akustika v tej dvorani je senzacionalna zelo dobra ♪
  25.      senzál  -a m (ȃ) ekon., v nekaterih državah samostojen posredovalec borznih kupčij, borzni posrednik: finančniki in senzali / borzni senzal ♪

   32.537 32.562 32.587 32.612 32.637 32.662 32.687 32.712 32.737 32.762  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA