Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
H (32.612-32.636)
- selekcíjski tudi selékcijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́) nanašajoč se na selekcijo: selekcijski postopek; kritično selekcijsko merilo / selekcijska komisija festivala / selekcijska teorija teorija, po kateri je naravni izbor glavni tvorec novih vrst; darvinizem ♦ agr. selekcijska postaja postaja za načrtno odbiranje najboljših rastlin, živali za vzgojo novih vrst, pasem; vet. selekcijska reja ♪
- selekcionírati -am nedov. in dov. (ȋ) izločati iz večje količine, množine po določenih kriterijih; izbirati, odbirati: selekcionirati študijske programe; v uredništvu rokopise selekcionirajo; mehanično, sistematično selekcionirati / selekcionirati predavatelje, tekmovalce / ta šola učence zelo selekcionira ♦ agr., vet. selekcionirati prašiče; selekcionirati seme za vzgojo boljše sorte selekcioníran -a -o: selekcionirana skupina; selekcionirana sadna vrsta; selekcionirano seme ♪
- selektíven -vna -o prid. (ȋ) izbiren, odbiralen: selektivni kriteriji; selektivno gojenje rastlin, živali / selektivni postopek selekcijski / publ. selektivna razvojna politika; ta šola je zelo selektivna ♦ gozd. selektivno redčenje redčenje, sekanje dreves, ki ovirajo rast določenih dreves selektívno prisl.: selektivno redčiti gozd ♪
- selektívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost selektivnega: načelo selektivnosti / selektivnost pri odobravanju kreditov ♦ rad. sposobnost radijskega, televizijskega sprejemnika, da loči želeni oddajnik od drugih ♪
- seléktor -ja m (ẹ́) kdor izbira, odbira; izbiralec, odbiralec: selektor filmov; mnenje selektorjev o novih gledaliških predstavah / ta šola je temeljit selektor // šport. kdor izbira, odbira najboljše igralce, tekmovalce za tekmovanje: določiti selektorja; selektor jugoslovanske nogometne reprezentance ◊ agr. stroj ali priprava za odbiranje semena ♪
- selenít -a m (ȋ) domnevno bitje, ki živi na luni: zgodbe o selenitih / knjiž. selenita z vesoljske ladje sta varno pristala na luni vesoljca ♪
- selénski -a -o prid. (ẹ̑) navadno v zvezah: elektr. selenski usmernik usmernik na osnovi polprevodniških lastnosti selena; fiz. selenski fotoelement priprava, ki deluje kot izvir električne napetosti, ko je osvetljena ♪
- selíšče -a s (í) 1. kraj, prostor naselitve: poiskati so si morali nova selišča; naselje na neprimernem selišču 2. knjiž. zaselek, naselje: to mestece je največje selišče na otoku; utrjeno, zapuščeno selišče 3. star. stanovanje, bivališče: na hribu je stalo gosposko selišče / živali so se vračale v svoja stara selišča ♪
- selítev -tve ž (ȋ) glagolnik od seliti: selitev iz enega stanovanja v drugo / prisilna selitev / selitev tiskarne / proučevati selitve Slovanov / selitev delovne sile iz vasi v mesta / selitev ptic; selitev rib iz hladnih rek v topla morja ● publ. poleti se začne prava selitev narodov se začnejo množična turistična potovanja ♪
- selíti sélim nedov. (ȋ ẹ́) povzročati, da kdo spremeni stalno ali začasno bivališče: seliti delavce v nova stanovanja / seliti živino; seliti čebele na pašo // povzročati, da kaj spremeni svoje stalno mesto: seliti knjige v nove prostore selíti se spreminjati stalno ali začasno bivališče: zaradi zaposlitve so se večkrat selili / seliti se na deželo, v mesto; seliti se iz kraja v kraj / seli se v novo hišo / ptice se že selijo na jug; te živali se selijo začasno spreminjajo bivališča zaradi prezimovanja, parjenja // spreminjati svoje stalno mesto: vrtec se je selil v novo stavbo / ekspr. bogastvo se je selilo v roke lastnikov naftnih vrelcev je prehajalo ● publ. kolone avtomobilov se selijo proti morju turisti množično potujejo; ekspr. selil se je iz službe v službo pogosto je menjaval službe; ekspr. trikrat seliti se je enkrat pogoreti ob selitvah se pohištvo zelo poškoduje, uniči
selèč -éča -e: seleč se iz enega stanovanja v drugo; seleči se vaščani; seleče se ptice ♪
- selívka -e ž (ȋ) žival, ki začasno spreminja bivališče zaradi prezimovanja, parjenja: selivke so že odletele na jug / ptica selivka ♦ zool. kobilica selivka žuželka, ki se v velikih rojih seli in uničuje zelenje, Locusta migratoria; riba selivka ♪
- selják -a m (á) zastar. kmet, vaščan: hiše skromnih seljakov ♪
- seljánka 2 -e ž (ȃ) bot. rastlina z robatim steblom in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Selinum ♪
- sélka -e ž (ẹ̑) navadno v zvezi kobilica selka kobilica, ki se seli v velikih rojih: kobilice selke so uničile ves pridelek ♪
- sêlo -a s, mn. tudi séla (é) zastar. vas, naselje: živeti na selu; učitelji iz sosednjih sel ♪
- sêlski -a -o prid. (é) zastar. vaški: selski otroci; selska hiša / selsko življenje ♪
- sèm [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏; ȅ) 1. izraža premikanje ali usmerjenost a) h govorečemu, ant. tja: napotili, peljali so se sem; obrni se, poglej, pridi, stopi sem; poslal je dva kurirja, enega sem, drugega tja / spremili so me do sem b) s prislovnim določilom v njegovo bližino: pridi sem k meni; sedi sem v naslanjač; splezaj sem gor; pripeljali so se tu sem; star. pojdi le-sem sem(le) / elipt. fant, takoj sem / kot ukaz psu sem c) k čemu sploh: to ne spada sem; do sem soglašam z njim / imajo novo kopališče, sem se zgrinja množica ljudi tja // v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi govorečemu: otroci, denar sem; natakar, sem s pijačo 2. star., s prislovnim določilom poudarja premikanje ali usmerjenost od izhodišča h govorečemu: prišel je od hleva sem; od tovarne sem se je valil zadušljiv dim / sem z zahoda je pihal močen veter od zahoda / od okna sem se sliši
trkanje // poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost: že nekaj časa sem ima težave z zdravjem; bil je slabe volje že od jutra sem; od novega leta do pusta sem prav do pusta 3. navadno v zvezi s tja izraža a) premikanje ali usmerjenost od izhodišča in nazaj: nihati sem in tja; poslal jih je najprej tja, potem pa spet sem / kupil je vozovnico za sem in tja; imel je dovolj denarja za vožnjo z ladjo sem in tja b) premikanje v različne smeri: podila sta jih sem in tja; star. potovali so sem pa tam // redko semintja, kdaj pa kdaj: sem pa tam so se zbrale v kavarni; sem ter tam je zakričal 4. ekspr., v zvezi sem — tja izraža pozornost, skrb za koga: vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja; teta pa ves dan: sinček sem, sinček tja ● ekspr. beseda sem, beseda tja, in prišlo je do pretepa zaradi prerekanja je prišlo do pretepa; ekspr. jeza sem, jeza tja, to bi ji moral povedati kljub jezi bi ji to moral povedati; ekspr.
tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi ne morem ti ustreči, čeprav sva tovariša; star. sem pa tam je stalo kako drevo tu pa tam; sam.: ekspr. po dolgem sem tja je končno umaknil pritožbo po dolgem omahovanju, pomišljanju; prim. semintja, sempatja, semtertja ♪
- semafór -ja in -a m (ọ̑) 1. signalna naprava, ki s svetlobnimi znaki ureja promet na cesti, železnici: semafor se je pokvaril; postaviti semafor; na semaforju je gorela zelena luč; ustaviti (se) pred semaforjem / semafor gori, utripa; semafor je odprt, zaprt / cestni, železniški semafor; pren., publ. zelena luč na semaforju zasebnega gostinstva ∙ pog. zapeljati skozi rdeči semafor skozi križišče, ko je na semaforju prižgana rdeča luč 2. elektronska naprava na stadionih, v športnih dvoranah za objavljanje rezultatov, informacij: semafor je pokazal seznam vseh nastopajočih; podatki na semaforju ♪
- semánjski -a -o [sǝm] prid. (á) star. sejemski: semanjske stojnice / semanjski hrup ♪
- séme -éna in -na s (ẹ́ ẹ́, ẹ́) 1. del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razmnoževanje: veter trosi semena; samo vsako tretje seme je vzklilo; užitna semena; plod z več semeni // ed. več takih delov, taki deli: seme se osipa, zori; to seme ne kali; luščiti, pobirati, sejati seme; drobno, veliko seme; okuženo, zdravo seme / bučno, laneno, makovo, sončnično seme; seme iglavcev, oljaric, žitaric / poljud. praprotno seme trosi praproti; pren., ekspr. sejati seme odpora; seme zla kali 2. navadno v zvezi z biti za, pustiti za setev, razmnoževanje: ta krompir je za seme; pustiti žito za seme / letos so pšenico sejali le za seme le toliko, da jo bodo imeli za setev 3. slabš., navadno s prilastkom človek z veliko slabimi lastnostmi: nisem vedel, kakšno seme je / čudno seme, ta fant / kot psovka: ti seme hudičevo, kaj iščeš tu; izgini, seme tatinsko ● bibl.
seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh; ekspr. snega je komaj za seme zelo malo; ekspr. nekaj tega mora ostati za seme se naj ne uniči, odpravi; ekspr. s svojim početjem je zasejal seme razdora povzročil razdor ◊ agr. potrditi seme; elitno seme določene sorte s popolnoma izenačenimi lastnostmi, pridobljeno z načrtno odbiro; oskubeno seme ki so mu odstranjena krila; svetlo seme; biol. seme izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice; bot. seme s semensko lupino obdan embrio, iz katerega se razvije nova rastlina; ptičje seme rastlina s celorobimi listi in belimi ali rdečimi cveti v socvetju; železnik; med. izliv semena iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti ♪
- seménar tudi semenár -ja m (ẹ̑; á) kdor prideluje semena ali jih prodaja: semenarji in drevesničarji ♪
- semeníca tudi sémenica -e ž (í; ẹ́) agr. rastlina, izbrana zaradi dobrih dednih lastnosti za pridobivanje semena: vzgajati semenice ♪
- semeníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na semeniščnike ali semenišče: to je prvo leto njegovega semeniškega življenja / semeniški duhovnik / semeniška knjižnica ♪
- semènj -mnjà in sèmenj -mnja [sǝm] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) 1. sejem: v trgu je semenj; iti na semenj, nar. v semenj; kupiti vola na semnju; spomladanski semenj / prodajati po semnjih / živinski semenj ∙ ekspr. pred hišo je cel semenj velik hrup, trušč; star. zbralo se je ljudi za dober semenj veliko; če imajo otroci denar, imajo kramarji semenj 2. star. darilo, spominek s sejma: prinesel ji je semenj / vprašala ga je, kaj ji je kupil za semenj ♪
- semenják -a m (á) 1. agr. rastlina, zlasti drevo, izbrana zaradi dobrih dednih lastnosti za pridobivanje semena: gojiti semenjake; oreh semenjak 2. vet. plemenska žival moškega spola, katere seme se uporablja za osemenjevanje: vzrediti semenjaka; bik, merjasec semenjak ◊ anat. parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod ♪
32.487 32.512 32.537 32.562 32.587 32.612 32.637 32.662 32.687 32.712