Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

H (32.287-32.311)


  1.      sámoporájanje  -a s (ȃ-á) knjiž. nastajanje, pojavljanje sámo od sebe: hipoteza o samoporajanju / proces ustvarjanja je istočasno proces človekovega samoporajanja ♪
  2.      sámopostréžba  -e ž (ȃ-ẹ̑) 1. nakupovanje, pri katerem si kupec z že pakiranim, stehtanim blagom postreže sam: v tej trgovini so uvedli samopostrežbo; poslovanje po sistemu samoizbire in samopostrežbe // samopostrežna trgovina: odprli so novo samopostrežbo; kupovati v samopostrežbi 2. postrežba, pri kateri si gost z izbranimi jedmi, pijačo postreže sam: v tej restavraciji je samopostrežba ♪
  3.      sámopostréžen  -žna -o prid. (ȃ-ẹ̑) nanašajoč se na samopostrežbo: način prodaje je samopostrežen; samopostrežen in samoizbiren / samopostrežni pult; samopostrežne košarice košarice, ki se uporabljajo v samopostrežnih trgovinah; samopostrežna restavracija, trgovina; sam.: pog. to je kupila v samopostrežni v samopostrežni trgovini ♪
  4.      sámopoveličevánje  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. poveličevanje samega sebe: težko posluša njegovo samopoveličevanje; samopoveličevanje in bahaštvo ♪
  5.      sámopožrtvovánje  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. požrtvovalno delo, žrtvovanje: v narodnoosvobodilnem boju je sodelovala z velikim samopožrtvovanjem / to so bili dnevi, polni samopožrtvovanja naših narodov ♪
  6.      sámoprepričevánje  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. prepričevanje samega sebe: neprijetni občutek je hotel pregnati s samoprepričevanjem, da je moralo tako biti ♪
  7.      sámoprevára  -e ž (ȃ-ȃ) 1. prevara samega sebe: med vožnjo je kajenje proti utrujenosti samoprevara; zavestna samoprevara; ta misel je poskus samoprevare 2. predstava, navadno optimistična, ki ni osnovana na resničnosti; iluzija: trdil je, da je ljubezen samoprevara / ekspr. vdajal se je samoprevari, da bo zmagal / ekspr. živeti v samoprevarah ♪
  8.      samopríd  -a m (ȋ) zastar. sebičnost, egoizem: samoprid in samoljubje / to je storil iz samoprida ∙ zastar. dobil je moč, če je samoprid tako zahteval lastna korist ♪
  9.      samopríden  -dna -o prid. (í ȋ) star. sebičen, egoističen: samopriden človek / to je naredil iz samopridnih nagibov; njegova ljubezen je bila samopridna; samopridno ravnanje staršev ♪
  10.      samorásel  -sla -o [ǝu̯] prid. (ā á) 1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorasla rastlina; samoraslo drevo 2. ki se oblikuje sam, brez pomoči, vpliva drugega: to so samorasli ljudje; samorasel rod; samorasel umetnik / samorasla kultura naroda ∙ knjiž. samoraslih misli ni imel izvirnih, originalnih; ker je bil samorasla osebnost, nanj ni bilo mogoče vplivati samostojna, neodvisna samoráslo prisl.: samoraslo ustvarjati ♪
  11.      samoráslost  -i ž (á) lastnost, značilnost samoraslega: samoraslost detelje / tem skromnim ljudem daje samoraslost veličino / zanikali so njihovo nacionalno samoraslost; samoraslost nizozemske umetnosti / knjiž. samoraslost njegovega jezika izvirnost, originalnost ♪
  12.      samorásten  -tna -o prid. (ā) knjiž. samorasel: samorastna detelja / njeni samorastni otroci / samorastni ustvarjalci samorástno prisl.: njihovo kulturno prizadevanje je bilo samorastno ♪
  13.      samorástnica  -e ž (ȃ) ženska oblika od samorastnik: ta rastlina ni samorastnica / razstava likovnih samorastnic ♪
  14.      samorástnik  -a m (ȃ) 1. ekspr. kdor mora zaradi neprimernih, težkih življenjskih razmer skrbeti za svoj obstoj sam, se vzgajati sam: ta človek je samorastnik; grenka mladost samorastnikov / tamkajšnja tovarna je pravzaprav samorastnik / Prežihov Voranc, Samorastniki 2. knjiž. umetnik, zlasti likovni, brez akademske, strokovne izobrazbe: v novi galeriji razstavljajo samorastniki; likovni samorastnik / pisatelj samorastnik 3. knjiž. samorasla rastlina, samoraslo drevo: to drevo je samorastnik; kislica, lapuh in drugi samorastniki ♪
  15.      samorástniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na samorastnike ali samorastništvo: to je bilo skromno, samorastniško življenje / njihova industrija je tako rekoč samorastniška / delo samorastniškega filmskega ustvarjalca / samorastniške novele samorástniško prisl.: samorastniško se je prebijal skozi mladostna leta; samorastniško raziskovati ♪
  16.      samorástnost  -i ž (ā) knjiž. samoraslost: samorastnost nekaterih rastlin / samorastnost umetnine ♪
  17.      sámorazdejánje  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. samouničenje: v teh pesmih se razkriva človekovo samorazdejanje / samorazdejanje humanizma ♪
  18.      sámorazvòj  -ôja m (ȃ-ȍ ȃ-ó) filoz. nastanek, razvoj, ki poteka sam od sebe: možnost samorazvoja in samogibanja / samorazvoj ideje ● publ. teorija o otrokovem samorazvoju razvoju brez bistvenih zunanjih vplivov ♪
  19.      sámoreševálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ-ȃ) teh. maska, ki za krajši čas varuje dihalne organe pred strupenimi plini: rudarji so opremljeni s samoreševalci ♪
  20.      samorézen  -zna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) teh., v zvezi samorezni vijak vijak, ki si ob privijanju, zavijanju, navadno v pločevino, sam vreže, zareže utor ♪
  21.      samoróden  -dna -o prid. (ọ̄) 1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorodna rastlina; samorodno drevo ♦ agr. samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; samorodno vino vino iz grozdja samorodne trte 2. knjiž. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: samorodna kultura naroda // izviren, originalen: samorodne ideje 3. min. ki se dobi v naravi in je skoraj brez primesi: samorodno srebro, zlato, železo; samorodno žveplo ● knjiž. samorodni prebivalci in priseljenci avtohtoni prebivalci samoródno prisl.: rasti samorodno po gozdovih ♪
  22.      samoródnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost samorodnega: samorodnost nekaterih dreves / knjiž. samorodnost ljudstva avtohtonost ♦ min. samorodnost zlata ♪
  23.      samoróg  -a m (ọ̑) 1. konju podobna bajeslovna žival s čarovnim rogom na čelu: zgodbe o samorogih; grb s samorogom v sredi 2. zool. kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga, Monodon monoceros: samorog in kašelot ♪
  24.      samosében  tudi samosêben -bna -o prid. (ẹ̑; ē) knjiž., redko lasten, oseben: k temu ga je privedla samosebna pohlepnost / samosebno zatajevanje ♪
  25.      sámoslepílo  -a s (ȃ-í) knjiž. slepilo, s katerim kdo slepi samega sebe: te predstave o uspehu so le samoslepilo ♪

   32.162 32.187 32.212 32.237 32.262 32.287 32.312 32.337 32.362 32.387  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA