Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

H (31.887-31.911)


  1.      rogljìč  -íča m (ȉ í) 1. pecivo iz kvašenega testa, podkvaste oblike: jesti rogljič; žemlje in rogljiči / mlečni rogljič // pecivo podkvaste oblike, navadno iz piškotnega testa in z nadevom: peči rogljiče / orehovi, smetanovi rogljiči ∙ pesn. zlati rogljič na nebu lunin srp 2. manjšalnica od rogelj: rogljiči vilic ♪
  2.      rogljíčar  -ja m (ȋ) agr. boljši krompir domačih in tujih sort z belim ali rumenim mesom ter rogljičasto obliko gomoljev; kifeljčar: kopati, saditi rogljičar ♪
  3.      rogljíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od rogljič: žemlje in rogljički / oblikovati rogljičke; orehovi, sirovi rogljički / rogljički pri vilicah / redko znamki ne sme manjkati noben rogljiček zobec ∙ knjiž., redko v roki sta držala vsak svoj rogljiček sladoleda kornet ♦ obrt. koničasta prvina navadno ob robu klekljane, kvačkane čipke ♪
  4.      rogljíčiti  -im nedov. (í ȋ) teh. izrezovati roglje pri veznem elementu: rogljičiti deske // vezati z roglji: rogljičiti predal rogljíčen -a -o: rogljičena vez ♪
  5.      rogolíst  -a m (ȋ) bot. vodna rastlina z vilastimi listi v vretencih in posameznimi moškimi in ženskimi cveti, Ceratophyllum: mehki, navadni rogolist ♪
  6.      rogováča  -e ž (á) min. rudnina nitasti silikat s hidroksilno skupino, glinico, alkalnimi snovmi: zrna rogovače ♪
  7.      rogovíla  -e ž (í) 1. v dva ali več krakov razraslo deblo, veja: odžagati rogovilo; hrastova rogovila / sedeti v rogovili bukve / podpreti z rogovilo / debelna rogovila v dva ali več krakov razraslo drevo // nav. ekspr. kar je temu podobno: kost se razcepi v rogovilo / delal je čirečare in rogovile po papirju / rogovila ceste razcep 2. nar. mesto med nogami; korak: stati do rogovile v snegu 3. ekspr. zelo velik in okoren človek: kaj ste mi poslali to rogovilo / kot psovka umakni se, rogovila rogovilasta ♪
  8.      rogovílast  -a -o prid. (í) 1. ki ima rogovilo, rogovile: rogovilasto deblo / rogovilast hrast / rogovilasta opora 2. ekspr. zelo velik in okoren: rogovilast človek / rogovilaste roke / kot psovka umakni se, rogovila rogovilasta 3. ekspr. razgrajaški, uporen: rogovilast in zadirčen fant rogovílasto prisl.: rogovilasto rasti ♪
  9.      rogovílež  -a m (ȋ) ekspr. kdor povzroča hrup, nemir zlasti z vedenjem: odpeljati pijane rogovileže; vaški rogovileži / krotiti rogovileže v razredu ∙ ekspr. pred trgovino sta stala dva rogovileža dva zelo velika in okorna človeka ♪
  10.      rogovíliti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. 1. delati nerodne gibe: stoj pri miru, kaj rogoviliš / rogoviliti s palico po vodi 2. povzročati hrup, nemir a) s hojo, premikanjem: rogoviliti okoli hiše; že navsezgodaj rogovili / v umazanih čevljih mu niso dovolili rogoviliti po stanovanju hoditi; dva dni je rogovilil po mestu b) zlasti z vedenjem: pijanci so rogovilili pozno v noč; če so otroci preveč rogovilili, jih je ded oštel // upirati se, nasprotovati: na sejah rogovilijo; rogoviliti proti vladi / uporniki so spet začeli rogoviliti // jeziti se, razburjati se: to bo oče rogovilil, ko bo izvedel / ne ljubi se ji več rogoviliti, ker ni uspeha ● ekspr. pri hiši rogovili že pet otrok je; ekspr. kaj spet rogoviliš s tem vprašanjem ga načenjaš, obravnavaš; ekspr. mati že rogovili po peči kuri v peči ♪
  11.      rogovína  -e ž (í) roževina: obrezati rogovino na parkljih / okviri očal iz rogovine ♪
  12.      rogóvje  -a s (ọ̑) koščena, zlasti razčlenjena izrastka na glavi nekaterih živali: jelenu odpade rogovje; najlepša rogovja so pritrdili na steno; jelenovo, srnjakovo rogovje; lopatasto rogovje losa / kup odpadlega rogovja rogov ♦ lov. jelen guli rogovje z drgnjenjem odstranjuje kosmato povrhnjico ♪
  13.      rogózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rogoz: rogozna slama / rogozna streha nad parkiriščem ♪
  14.      rogóznica  -e ž (ọ̑) 1. preproga, zavesa, spletena iz rogozovine: ležati na rogoznici; z rogoznico predeljen prostor // temu podobna preproga, zavesa: slamnata rogoznica; rogoznica iz ličkanja, kokosovih vlaken 2. rogozovina: uporaba rogoznice za pletenje ♪
  15.      rogóža  -e ž (ọ́) knjiž. rogoznica: pogrniti rogožo po tleh ♪
  16.      ròj  rôja m (ȍ ó) 1. skupina čebel, ki z matico zapusti panj: roj sede na vejo, visi na veji; postaviti panj pod roj; število rojev // rojenje: čebele se pripravljajo na roj; šumeli so kot čebele pred rojem 2. večja skupina letečih živali iste vrste, zlasti žuželk: komarji so se zbirali v roje; roj kobilic, metuljev, os / muhe so v rojih sedale na kruh / redko roj ptic jata // ekspr. večja skupina česa sploh: roj isker, zvezd; roj otrok / po morju je raztresen roj otokov; pren. pogovor je vzbudil roj misli ◊ čeb. ogrebsti roj spraviti (čebelji) roj v panj; prestreči roj; vsaditi roj dati roj v panj; čebelariti na roje pospeševati rojenje čebel; naravni roj; narejeni ali umetni roj prenos dela čebel z matico ali matičnjakom v nov panj ♪
  17.      rója  -e ž (ọ́) nar. 1. plitva, ozka struga, po kateri včasih teče voda: sneg je pokrival grmovje in roje 2. leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo, do žage: narediti dolgo leseno rojo od izvira do kovačnice / voda pada iz roje na kolo ♪
  18.      roják  -a m (á) kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz istega kraja, pokrajine, države: izkazalo se je, da sta rojaka, celo iz sosednjih vasi; srečati rojaka v tujini; olimpijski tekmovalec je presegel rekord svojega rojaka // kdor je v razmerju do drugega iste narodnosti: prevajalec je rojakom odkrival bogastvo ruske književnosti / kot nagovor dragi rojaki na tujem ● star. on je štajerski rojak Štajerec ♪
  19.      rojalíst  -a m (ȋ) v nekaterih državah pristaš rojalizma: nasprotje med rojalisti in republikanci ♪
  20.      rojáštvo  -a s (ȃ) dejstvo, da je kdo po izvoru v razmerju do drugega iz istega kraja, pokrajine, države: rojaštvo ju je zbližalo // knjiž. izvor: slikarju teh fresk še ne moremo določiti rojaštva / pri kipu ni izključeno istrsko rojaštvo / ločiti ljudi po rojaštvu, poklicu ♪
  21.      rôjema  prisl. (ȏ) knjiž. v rojih: muhe so rojema sedale na kruh; pren. zmedene misli so ga rojema obletavale ♪
  22.      rojeníca  -e ž (í) nav. mn., mitol. vsako od treh bajeslovnih bitij, ki otroku ob rojstvu napovedujejo usodo: ob njegovi postelji so stale rojenice; rojenice in sojenice ♪
  23.      rojévati  -am nedov. (ẹ́) 1. spravljati iz rodil otroka: rojevati brez zdravniške pomoči; z lahkoto rojevati // dajati, posredovati življenje komu kot mati: v tej starosti ženske še rojevajo; rojevale so dosti otrok 2. ekspr. povzročati nastanek česa: take razprave rojevajo nasprotja / gorata, skalnata pokrajina rojeva svojevrstne značaje / dvom, sum, ki ga rojeva strah rojévati se 1. prihajati iz rodil: pomagal je otroku, ki se je rojeval // začenjati živeti ob prihodu iz rodil: v teh krajih se rojeva čedalje manj otrok / ljudje se rojevajo, živijo in umirajo 2. ekspr. nastajati, pojavljati se: zapisoval je misli, kakor so se mu rojevale / prikazovati razmere, v katerih se je rojevala nova Jugoslavija / zunaj se že rojeva pomlad; rojeva se nov dan dani se // z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: med njima se rojeva ljubezen, prijateljstvo; začela so se rojevati protislovja rojevajóč -a -e: rojevajoča mati; rojevajoče se društvo ♪
  24.      rojílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rojenje (čebel): rojilna doba / rojilni nagon pri čebelah ♪
  25.      rojíti  -ím stil. rójim nedov. (ȋ í, ọ́) 1. v zvezi s čebele z matico zapuščati panj, zbirajoč se okrog nje v skupino: čebele rojijo 2. živahno letati v velikem številu: nad travnikom rojijo komarji in mušice; muhe so rojile okoli živine / ekspr.: ljudje so rojili iz hiše v velikem številu prihajali; vojaki rojijo po taborišču 3. ekspr. glasno se jeziti, razburjati: niti besedice mu ni rekel, pa že roji; oče bo rojil, ko bo to izvedel ● knjiž. Kranjska čbelica je spet rojila izšla; ekspr. njej že fantje rojijo po glavi se že zanima zanje; ekspr. to mi že dolgo roji po glavi o tem že dolgo premišljam; velikokrat se mi vsiljuje misel na to rojèč -éča -e: roječe čebele ♪

   31.762 31.787 31.812 31.837 31.862 31.887 31.912 31.937 31.962 31.987  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA